KOMARČEK (Foeniculum vulgare)

Rimljani so verjeli, da kače srkajo sok iz njegovih korenin, da si izboljšajo vid. Tudi danes lahko uporabljamo obkladke iz komarčka za lajšanje vnetij na očeh. Gladiatorji so ga dnevno uporabljali v hrani in bogate Rimljanke so ga jedle zato, da se ne bi zredile.

Žvečenje stebel dejansko preprečuje lakoto. Tudi Grki so vedeli, kaj je dobro za telo in duh in so ga visoko cenili. Antični športniki so ga uživali kot krepčilo pred tekmovanji, saj so očitno vedeli, da olje v semenih tonizira mišice. Poimenovali so ga »marathon«, kar pomeni postajati tanjši. Egipčani so ga imeli za nepogrešljivo začimbo v kuhinji, v nekdanji Angliji so ga prištevali med svete rastline. Pripisovali so mu moč nad zli silami, pa tudi zdravilne lastnosti. Leta 812 ga je tudi Karel Veliki razglasil za osrednjo rastlino v cesarskih vrtovih. Pri vseh trebušnih težavah pa je bil tudi prva izbira sv. Hildegarde. In ko so se portugalski pomorščaki v petnajstem stoletju izkrcali na Madeiri, jim je tamkajšnji zrak tako dišal po divjem komarčku, da so svojo naselbino poimenovali Funchal (funcho je portugalska beseda za to rastlino).

Danes komarček (ali koromač) poznajo po vsem svetu. Je pomembna začimba v številnih kuhinjah, vendar njegova uporaba ni omejena le na kuhinjo, je tudi odlična zdravilna rastlina. Sodi v družino kobulnic, kot njegovi sorodniki kumina, janež, koper … Je enoletnica ali trajnica, odvisno od podvrste. S svojo višino in fino narezljanimi, aromatičnimi listi je okras vsakega vrta. Uporabni so prav vsi njegovi deli, korenine, stebla, listi (gomolj), cvetovi, a najbolj dragoceni so sladki plodovi. Korenina se izpuli pozno jeseni in se lahko uporablja za odpravljanje motenj v delovanju sečil. Kot prevretek se priporoča tudi pri težavah povezanih s povišano količino sečne kisline.  Odebeljeni gomolji enoletnega florentinskega komarčka, so pravzaprav čebulasto odebeljena stebla in se goji kot zelenjava. Gomolji so slastni tako sveži, kot kuhani ali pečeni. Pomaga pri mnogih prebavnih težavah, npr. napihnjenosti, zaprtju. Ker je lahko prebavljivo in bazično živilo razbremenjuje prebavni trakt. Visoka vsebnost vode in balastnih snovi v gomolju učinkuje na čiščenje črevesja in mehčanje blata ter oskrbuje naravno in zdravo črevesno floro kot tudi razbremenjuje jetra. Komarčkova mlada stebla dajemo v solate, filigranske listke pa v omake, solate, kise,  juhe, k ribam … Listi koromača delujejo čistilno in diuretično, s čimer pomagajo telesu izločati toksine. Njegove rumene aromatične cvetove lahko uporabljamo v okrasnih šopkih, jih dodajamo k vloženim npr. kumaram ali pa jih, preprosto, pustimo na rastlini in dovolimo, da se razvijejo v plodove oz. semena, ki imajo visoko uporabno vrednost. Semena dozorijo med avgustom in oktobrom, ko jih poberemo, dobro posušimo in shranimo v hladnem in suhem prostoru. Semena lahko uporabljamo v kruhu, kolačih, omakah, solatah, vloženi zelenjavi, karijih, paradižnikovih jedeh in še kje. Je popolna začimba za mastne jedi, saj njegove učinkovine pomagajo pri prebavi maščob, vendar je semena potrebno pred uporabo zdrobiti, da se te snovi izločijo. Poparek, kot čaj, ima blažilen učinek na prebavila in pomaga pri vetrovih, napenjanju in neudobju v trebušni votlini, zgagi, težavah s prebavo, bolečinah v želodcu, tudi, če ga popijemo po obroku. Grizljanje semen pomaga pri slabem ustnem zadahu. Žvečenje plodov prav tako blaži občutek lakote in izboljšuje prebavo. Zaradi prijetnega okusa je priljubljen tudi pri otrocih. Komarčkova semena se dodajajo tudi čajnim mešanicam za doječe mamice, saj spodbujajo nastajanje mleka, ob enem pa se komarčkovi terapevtski učinki prenesejo tudi na dojenčke, saj jim sproščajo črevesne krče. Ker pa spodbuja krčenje maternice, naj se mu v večjih količinah izogibajo nosečnice, manjše količine, kot začimba pa niso nevarne. Ker spodbuja izločanje sluzi, je koristen tudi za dihala, pri kašlju in hripavosti. Uporablja se tako pri bakterijskih, kot virusnih okužbah s produktivnim kašljem. Povečuje izločanje bronhialne sluzi in redči gost izloček, s tem se seveda olajša izkašljevanje. Pomaga tudi pri astmi (inhalacija komarček z borovimi vršički). Zunanje ga lahko uporabljamo za grgranje pri hripavosti in vnetju grla, za izpiranje oči, ter za krepilne kopeli pri revmatizmu. Obkladki s pogretimi plodovi zdravijo čire. V vinu zavret komarček pomaga pri boleznih sečil, odpravlja kamne in boleče uriniranje, pospešuje mesečno perilo, krepi jetra in vranico. Glavne učinkovine v komarčku (anetol, fenkon) so v različnih študijah izkazale dobre protibakterijske in antioksidativne lastnosti. Vsebuje tudi veliko anetola, ki je fitoestrogenska snov. Potrdili so njegovo fitoestrogensko delovanje, s čimer je bilo potrjeno njegovo delovanje na ženske hormone, saj vpliva na njihovo ravnovesje. Ker rastlinski estrogeni povečajo pretok krvi v maternici, se pospeši krvavitev ali olajšajo težave z menstruacijo. Seveda krepijo tudi libido.V kitajskem zdravilstvu velja, da komarčkova semena krepijo vranico in ledvice, zato jih uporabljajo za uravnavanje motenj v sečilih in rodilih, deluje pa tudi proti stagnaciji jetrne energije. Po ajurvedi in samostanski medicini komarček deluje toplo in nas greje od znotraj in suši. Osebe, ki so preobčutljive na njegovo učinkovino anetol, naj ne uporabljajo eteričnega olja komarčka, pa tudi pri stiku komarčka s kožo naj pazijo. Izognejo se mu naj tudi nosečnice in oboleli za vrstami raka, ki so občutljive na raven estrogena. Semena komarčka vsebujejo veliko natrija, zato ga ne uživamo ob dijeti z malo natrija. Izognejo naj se mu tudi vsi, ki so občutljivi na močne začimbe, ker lahko sproži reakcijo.

Če želimo na svojem vrtu vzgojiti komarček, ga posejmo zgodaj spomladi. Izberemo suha, zrela in še zelenkasta semena. Posejmo jih tam, kjer ga želimo imeti, saj presajanja ne mara preveč. Če pa ga bomo kljub vsemu presajali, ga izkopljimo z veliko zemlje. Posejmo ga v globino 5 mm in seme bo v tednu ali dveh vzklilo. Ne potrebuje posebne nege, raste v vsaki zemlji, čeprav ima najraje dobro odcedno, rahlo peščeno podlago.

Hildegardin recept za kašelj:
Enako količino semena komarčka, kopra in črne mete skuhamo v čaj in pijemo ob hripavosti in bolečinah v prsih.

Komarčkov in žafranov kis
4 vejice svežih komarčkovih listov, 2-3 posušene čilije, 2 stroka česna, pol žličke komarčkovih semen, ščep žafrana, pol litra domačega jabolčnega kisa. Zelišča prelijemo s kisom in pustimo namočena 5 dni, da se razvije okus. Precedimo in nalijemo v čisto steklenico.

Komarčkova omleta
4 jajca, 40 ml mleka, pol žličke soli, 2 žlici nasekljanih komarčkovih listov, 2 žlici nasekljanega drobnjaka, 1 žlica nasekljanega luštreka, 30 g parmezana ali grojerja. Zelišča stresite v žvrkljana jajca z mlekom in soljo in jih na hitro popecite na vročem maslu brez obračanja. Potresite s sirom, prepognite in postrezite z mešano solato.

Svež gomolj komarčka narežemo na štiri dele in ga pečemo v pečici s krompirjem.

Brancin s komarčkom
Očiščen, 1,5 kg težak brancin, 0,5 dcl olivnega olja, 2-3 žličke komarčkovih semen, 2 na rezine narezana komarčkova gomolja, 1 dcl belega vina, sol, poper. Ribo damo na pekač, začinimo in polijemo z oljem in vinom. Na vsaki strani pečemo 12 – 15 minut v pečici na 180 – 200°. Dodamo z oljem premazane rezine komarčka in popečemo, da se zmehčajo (10 min).