RMAN (Achillea millefolium)

Ko zagledaš rman, se ti od daleč ne zdi nič posebnega. Ko mu prideš bliže, vidiš, da je v kobulu podobnemu socvetju, na desetine cvetov. Ko ga pogledaš pa še bolj pozorno opaziš, da je v vsakem od teh drobnih cvetov, še desetine manjših.

Je odporna in zelo trpežna trajnica. Iz rozete drobno razdeljenih pernatih listov, z ostrim, osvežujočim in nenavadnim vonjem pozno pomladi poženejo do 70 cm visoka, žilava stebla z drobnimi belimi ali roza cvetki v gostih socvetjih. Rman se razmnožuje s podzemnimi korenikami in semeni. Rad ima sončno lego z dobrim odvajanjem vode. Dobro prenaša suše in mraz, le mokrote nima preveč rad.

Za zdravljenje se uporablja nadzemni del rastline, nabran v času cvetenja. Redkokatera zdravilna rastlina združuje v sebi tako veliko moči, kot rman, to je posledica zelo raznovrstnih in številnih snovi oz. zdravilnih učinkovin, ki so v njem. Že v starih časih so ga uporabljali za celjenje ran, hitro ustavi krvavitev in zmanjšuje vnetja. Znan je tudi pri uporabi pri vročičnih stanjih, saj spodbuja znojenje in zmanjša telesno temperaturo. Tudi nahod ustavljajo tako, da skozi nos vlivajo mlačen rmanov čaj.

Ker vsebuje veliko grenčin in eteričnih olj je njegova zdravilnost dobrodošla pri raznih črevesnih, prebavnih in želodčnih boleznih, kot so slab apetit, napenjanje, kolitis, vnetje želodčne sluznice, zaprtje, motnje v jetrih, žolčni krči … Zaradi kalija, ki ga vsebuje spodbuja tudi pravilno delovanje ledvic, povečuje tudi izločanje seča. Ugodno vpliva tudi na revmatične in težave s protinom, izboljšuje in čisti kri, pospešuje pa tudi pretok krvi k srcu, kar olajšuje in podpira krvni obtok, s tem pa je tudi utrip srca lažji. Prav tako ga lahko uporabljamo pri vseh notranjih krvavitvah. V te namene si pripravimo čaj tako, da 1-2 žlički rmana prelijemo z vrelo vodo in pustimo stati 5 minut. Čaj precedimo in ga pijemo po požirkih preko dneva 3-4 skodelice. Ne sladimo ga, kadar z njim lajšamo kakršnekoli prebavne težave.

Rmanov prevretek je uspešen pri zdravljenju zunanjih ran in čirov, uporablja se lahko tudi za namakanje razpokanih rok, naredimo si kopeli za lajšanje težav z luskavico, kopeli z dodatkom kamilice pa lajšajo še živčne bolečine (nevralgije).

Iz svežega rmana lahko iztisnemo sok, ki vsebuje veliko količino klorofila, ki ugodno vpliva celoten organizem, saj ga krepi in utrjuje. Sok pripravimo vsak dan svež, zaužijemo ga 1-2 žlički 3 krat dnevno s pol kozarca vode.

Če imate zelo občutljivo kožo, se vam lahko zgodi, da stika z rmanom ne prenesete. Tudi po zaužitju čaja lahko pride do kožnih izpuščajev. Če se to zgodi tudi ob uporabi zelo mlade rastline, potem se rmanu izognite.

V biodinamiki iz rmanovih cvetov izdelujemo kompostni preparat 502. Rmanov preparat posreduje energije Venere, podsončnega svetlobnega planeta in ima velik vpliv na regeneracijo rastlin in semen.  Ker vsebuje veliko žvepla, v tleh ureja procese kalija in dušika. Žveplo je posrednik med silo oblikovanja (nosilec duhovnega) in fizičnim. Rmanove cvetove nabiramo ob sončnih dnevih na dan za plod, ko je sonce v ozvezdju Leva. Cvetovi morajo biti zelo dobro zreli, nikakor še zaprti. Dobro jih posušimo in hranimo na suhem mestu do priprave preparata spomladi. Rmanove cvetove takrat navlažimo z rmanovim čajem in z njimi napolnimo mehur jelena. Poln in zaprt mehur nato obesimo na zračen in sončen prostor, kjer visi do jeseni, ko ga zakopljemo v dobro zemljo na globino okoli 30 cm. Spomladi ga zelo previdno izkopljemo, da poroznega mehurja ne poškodujemo preveč. Preparat očistimo mehurja in zemlje, ga dobro osušimo in hranimo v šoti. Naredimo pa lahko seveda tudi vegetabilno različico preparata 502, tako, da namesto mehurja uporabimo zunanje lubje breze.

Čaj iz rmana s katerim škropimo rastline, spodbuja vegetativno rast, cvetenje krepi rastline in povečuje pridelke, koristi tudi žitom. Kadar po toči poškropimo ranjene rastline, se rastline zelo hitro zacelijo, opomorejo in okrepijo.