ZDRAVILNI IN NAVADNI JEGLIČ (Primula veris/Primula vulgaris)

ZDRAVILNI IN NAVADNI JEGLIČ (Primula veris/Primula vulgaris)

Pogled na ti dve pomladni cvetlici zmeraj razveseli. Navadni jeglič, poznan kot trobentica, se pojavi prvi. Je zelnata trajnica, s kratko, rjavo koreniko. Listi so jajčaste oblike, valoviti in nazobčani. Njena privlačnost je v preprosti popolnosti njenih rumenih cvetov, ki zgodaj pomladi prekrijejo travnike. Visoko kimajoči zdravilni jeglič, nežno dišeč po medu, pa je malone iztrebljen. Ker je divji zdravilni jeglič zaščiten, lahko sejemo ali sadimo tudi bolj prilagodljive udomačene vrste, tako, da bomo še naprej lahko uživali ob pogledu na čudovito rumeno barvo cvetočih preprog na domačih travnikih.

Raste na deloma senčnih in sončnih travnikih. Trobentica ima raje vlažne travnike, medtem, ko zdravilni jeglič uspeva na ilovnatih tleh. Pri zdravilnem jegliču se iz pritlične listne rozete steblo z zlatorumenimi venčnimi in zelenimi čašastimi listi dvigne 10 – 20 cm od tal, medtem, ko so trobentičini cvetovi posamično na tankih stebelcih, visokih okoli 5 cm.  Jeglič cvete od marca do začetka maja, takrat ga tudi nabiramo. Sveži cvetovi so prijetnega medenega vonja in sladkobnega okusa. Cvetovi visokega jegliča so manj aromatični.

V zdravilne namene uporabljamo celotno zel obeh trajnic. Trobentičine korenine pa tudi za umirjanje glavobolov živčnega izvora. Sicer nabiramo cvetove in liste obeh jegličev, ki jih lahko uživamo presne v solatah ali jih sušimo za čaj. Cvetove lahko dajemo zaradi lepšega videza tudi v razne čajne mešanice, saj pri sušenju ohranijo lepo rumeno barvo. Posušimo jih v tanki plasti in hitro, da ne porjavijo.

Pri nabiranju listov moramo biti pozorni, da so le-ti zdravi, brez glivičnih okužb. Nekateri ljudje dobijo ob nabiranju jegliča izpuščaje ob stiku z njegovimi dlačicami. Če ste med njimi, ga ne nabirajte ali pa se zaščitite z rokavicami.

Jeglič je, kot ena prvih spomladanskih rastlin, pomemben pri premagovanju zdravstvenih težav, ki se nas rade lotijo ob koncu zime, saj pozdravi vse katarje, zasluzenje in kašelj. Korenina in cvet tudi čistita kri,  Po Kneipu pomaga tudi pri protinu in revmi, če pijemo dve skodelici jegličevega čaja dnevno.  Čaj blaži glavobol, pomirja, krepi živce in srce. Cvetovi namočeni v vinu krepijo srce. V mešanici s sivko, meliso, hmeljem, baldrijanom in šentjanževko je učinkovito uspavalo. Kadar ga mešamo z mladimi brezovimi listi, mladimi koprivnimi listi in regratom dobimo odličen pomladanski čaj za čiščenje krvi. Čaj, ki ga pripravimo iz hitrega prevretka korenin pomaga zdraviti ledvice in ledvične kamne.

V jegliču je kar nekaj učinkovin, najpomembnejši so gotovo saponini, ki rahljajo in odpravljajo sluzi, zato ga največ uporabljamo pri katarjih zgornjih dihalnih poti in kroničnem bronhitisu. Saponini in flavonoidi delujejo diuretično, zato lahko jegličev čaj uporabljamo tudi za odvajanje vode. Saponin se nahaja v glavnem v korenini, vsebujejo pa ga tudi zelene cvetne čašice in listi, zato cvetove pobirajmo s čašami, ki vsebujejo tudi nekaj C vitamina, vred. Odrasli in otroci po desetem letu starosti lahko dnevno 1,5 g jegliča, pripravljenega kot čaj. Uživa se večkrat dnevni v manjših količinah. Težave z njim pa lahko imajo ljudje z gastritisom in želodčnimi razjedami, zato naj se mu izogibajo. Previsoki odmerki pa lahko povzročajo slabost z bruhanjem in drisko.

Cvetove lahko namočite tudi v destilirano vodo, to naj bi odpravljalo pege, obliž iz lista pa bo pospešil celjenje ran, blažil otekline in bolečine.

Skratka, če nič drugega, posrkajte nekaj sladkega nektarja iz njegovih cvetov in svojim otrokom pokažite, kako se oglašajo trobentice.

Spomladanski čaj za čiščenje krvi:

  • 50 g jegliča
  • 50 g korenin regrata
  • 50 g mladih kopriv

Poparek pijmo 2 – 3 x dnevno.

Čaj pri dolgotrajnem kašlju:

  • 50 g korenine jegliča
  • 30 g strtega plodu komarčka
  • 30 g strtega plodu janeža
  • 30 g pljučnika
  • 30 g islandskega lišaja

Skuhamo liter in pol čaja in pijemo čez cel dan.

Patricija Šenekar