Ko zagledamo rman, se nam od daleč ne zdi nič posebnega. Ko ga pogledamo od blizu, vidimo, da je v kobulu podobnemu socvetju na desetine cvetov. Če ga pogledamo še bolj pozorno, opazimo, da je v vsakem od teh dišečih drobnih cvetov še desetine manjših cvetkov. Ta travniška zdravilna rastlina je svoje rodovno ime je dobila po grškem junaku Ahilu, ki naj bi rman uporabljal za zdravljenje ran, ki so jih njegovi vojaki utrpeli v bitkah.

Navadni rman (latinsko ime Achillea millefolium) je odporna in zelo trpežna dišeča trajnica iz družine nebinovk (Asteraceae). Iz rozete drobno razdeljenih podolgovatih pernatih listov z ostrim, osvežujočim in nenavadnim vonjem, pozno spomladi poženejo do 70 cm visoka, žilava in čvrsta stebla z drobnimi belimi ali roza cvetovi v gostih socvetjih. Razmnožuje s podzemnimi plazečimi korenikami ter s semeni. Rad ima sončno lego v zračni zemlji z dobrim odvajanjem vode. Rman dobro prenaša sušo in mraz, le mokrote nima preveč rad. Rasti ga bomo našli na neobdelanih tleh, na travnikih, ob poljih in ob robovih gozdov.

V zdravilne namene se uporablja nadzemni del rastline, nabran v času cvetenja. Zacveti v juniju in cveti do jeseni. Zgornje dele cvetočih poganjkov za zdravilne namene nabiramo od julija dalje. Nabiramo ga ob suhih in sončnih dneh, saj takrat vsebuje največ eteričnega olja in drugih zdravilnih snovi. Rman je izjemno aromatična rastlina rahlo trpkega okusa, zaradi česar ga uporabljamo tako v zdravilstvu, kot tudi v kulinariki.

Redkokatera zdravilna rastlina združuje v sebi tako veliko zdravilne moči kot rman, kar je posledica zelo raznovrstnih in številnih aktivnih snovi, oziroma zdravilnih učinkovin, ki so v njem. Med zdravilnimi aktivnimi spojinami, ki ji vsebuje rman, so poleg grenkih snovi in eteričnega olja tudi flavonoidi, čreslovine, saponini, salicilna kislina, vitamini (folna in askorbinska kislina) in še mnogo drugih. Do danes so iz zeli rmana izolirali že več kot 100 dobrodejnih učinkovin.

Že v starih časih so to zdravilno zelišče uporabljali za pospeševanje celjenja ran, saj hitro ustavi krvavitev in lajša vnetja. Uporablja se tudi pri vročičnih stanjih, saj spodbuja znojenje in pomaga znižati telesno temperaturo. Za zmanjševanje močnega potenja si lahko pripravimo blagodejno rmanovo kopel. Tudi prehlad ali vnetje sinusov lahko ublažimo z vdihavanjem parne kopeli z rmanovim čajem.

Ker vsebuje veliko grenčin in eteričnih olj, je zdravilna moč rmana dobrodošla pri raznih črevesnih, prebavnih ter želodčnih boleznih in težavah, kot so slab apetit, dispepsija, napenjanje, trebušni krči, kolitis, vnetje želodčne sluznice, zaprtje, težave z jetri, žolčni krči … Rman pospešuje tudi izločanje prebavnih sokov, kar dobrodejno prispeva k lažji prebavi.

Zaradi kalija, ki ga vsebuje, spodbuja pravilno delovanje ledvic in pospešuje izločanje seča. Čisti in razkužuje tudi sečne poti. Ugodno vpliva na revmatične težave in težave s protinom, izboljšuje in čisti kri, pospešuje pa tudi pretok krvi k srcu, kar olajšuje in podpira krvni obtok in znižuje krvni pritisk, s tem pa je tudi utrip srca lažji. Rman lahko uporabljamo tudi za lajšanje glavobolov in napetosti zaradi stresa, saj deluje kot blag analgetik in pomirjevalo.

Vpliva tudi na menstrualni cikel, saj poveča dotok krvi v področje medenice in maternice, zaradi česar se uporablja tudi za sprožitev menstruacije. Uporabljamo ga za lajšanje bolečin in krčev pri bolečih menstruacijah. V ta namen pijemo rmanov čaj ali pa si pripravimo zdravilno rmanovo kopel. To čudovito zelišče pomaga tudi pri ohranjanju zdrave ravni holesterola v krvi. Deluje protimikrobno, protivnetno, antioksidativno, diuretično, hemostatično (ustavljanje krvavitev), adstringentno (pospeševanje celjenja) in spazmolitično (proti krčem).

Prav tako ga lahko uporabljamo pri vseh notranjih krvavitvah. V te namene si pripravimo čaj tako, da 1—2 žlički rmanovih cvetov prelijemo z vrelo vodo in pokrito pustimo stati 5—10 minut. Nato precedimo in 3—4 skodelice čaja pijemo po požirkih preko dneva. Kadar z njim lajšamo kakršnekoli prebavne težave, rmanovega čaja ne sladimo.

Rmanov prevretek je v obliki obkladka ali kopeli uspešen pri zdravljenju zunanjih ran in razjed, uporablja se lahko tudi za namakanje rok v primeru suhe, razpokane in ranjene kože. Z njim si lahko pripravimo kopeli za lajšanje težav z luskavico, rmanove kopeli z dodatkom kamilice pa lajšajo še živčne bolečine (nevralgije). Rmanove sedeče kopeli so priporočljive tudi za lajšanje vnetja jajčnikov in maternice, za lajšanje menstrualnih bolečin in odpravljanje hemoroidov.

Iz sveže rastline lahko iztisnemo sok, ki vsebuje veliko količino klorofila in ugodno vpliva na celoten organizem, saj ga krepi in utrjuje. Rmanov sok pripravimo vsak dan svež, zaužijemo ga 1—2 žlički, trikrat dnevno, skupaj z 2 dcl vode.

Pri ljudeh z zelo občutljivo kožo se lahko zgodi, da stika z rmanom ne prenesejo. V primeru alergije na rman se pojavi srbečica in vnetje kože. Tudi po zaužitju čaja lahko pride do kožnih izpuščajev. Če se to zgodi tudi ob uporabi zelo mlade rastline, potem smo na rman alergični in se mu je potrebno izogniti. Uporaba rmana prav tako ni priporočljiva v času nosečnosti in dojenja.

V biodinamičnem kmetovanju iz rmanovih cvetov izdelujemo biodinamični kompostni preparat 502. Rmanov preparat posreduje energijo Venere, pod-sončnega svetlobnega planeta, in ima velik vpliv na regeneracijo rastlin ter njihovih semen. Ker vsebuje veliko žvepla, ureja procese kalija in dušika v tleh. Žveplo je posrednik med silo oblikovanja (nosilec duhovnega) in fizičnim svetom.

Rmanove zdravilne cvetove nabiramo ob sončnih dnevih na dan za plod, ko je sonce v ozvezdju Leva. Cvetovi morajo biti zelo dobro zreli, nikakor še zaprti. Dobro jih posušimo in hranimo na suhem mestu do priprave preparata spomladi. Cvetove takrat navlažimo z rmanovim čajem in z njimi napolnimo mehur jelena. Poln in zaprt mehur nato obesimo na zračen in sončen prostor, kjer naj visi do jeseni, ko ga zakopljemo v dobro zemljo, na globino okoli 30 cm.

Spomladi ga zelo previdno izkopljemo, da poroznega mehurja ne poškodujemo preveč. Preparat očistimo mehurja in zemlje, ga dobro osušimo in hranimo v šoti. Seveda pa lahko naredimo tudi rastlinsko različico biodinamičnega preparata 502, tako, da namesto mehurja uporabimo zunanje lubje breze.

Čaj iz rmana, s katerim škropimo rastline, spodbuja vegetativno rast in cvetenje, krepi rastline in povečuje pridelek, koristi pa tudi žitom. Kadar po toči z njim poškropimo ranjene rastline, se rastline zelo hitro zacelijo, si hitreje opomorejo in se hitro okrepijo. Tudi na vrtu rastoč rman vpliva na izboljšanje rasti drugih rastlin, saj izboljšuje kvaliteto prsti, hkrati pa odganja škodljivce.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO RMANA

• Recept za pripravo dobrodejne sedeče kopeli z rmanom:

Pri bolečinah in krčih v maternici pripravimo zdravilno zeliščno rmanovo kopel tako, da prelijemo 100 g posušenega rmana z dvema litroma vrele vode, dobro premešamo, pokrito pustimo stati 15 minut in nato precedimo. Sveže pripravljen poparek dodamo sedeči kopeli, v kateri ostanemo 20 minut.

• Recept za pripravo rmanove tinkture:

Kozarec za vlaganje napolnimo z narezanimi svežimi cvetovi rmana in do vrha prelijemo z domačim 40 % žganjem. Dobro premešamo, zapremo in na toplem mestu pustimo stati dva tedna. Vmes kozarec večkrat pretresemo. Nato tinkturo precedimo, shranimo v temno stekleničko in uživamo 15—20 kapljic dnevno, pred obroki.

• Recept za pikantne testenine aglio e olio s česnom in rmanom:

Potrebujemo pest svežih listov rmana, 4 stroke česna, nekaj žlic oljčnega olja, ščep soli, ščep zdrobljenega popra, 1 žlico posušene zdrobljene pikantne rdeče paprike ali čilija, 3 žlice belega vina, parmezan in testenine. Na olju rahlo popražimo na tanke rezine narezan česen. Ko zadiši, dodamo še drobno sesekljane rmanove liste, kosmiče posušene pikantne paprike, poper in sol. Vse skupaj malce popražimo ter na koncu dodamo vino. V tako pripravljeno omako dodamo kuhane testenine, dobro premešamo in še malo pokuhamo, da alkohol izhlapi, nato pa potresemo s parmezanom in postrežemo.

• Recept za aromatično rmanovo sol:

Potrebujemo 100 g sesekljanih svežih cvetov rmana in 100 g morske soli. Zeliščne cvetove in sol med seboj dobro premešamo v razmerju 1:1, vse skupaj lahko tudi stremo v možnarju, ter razporedimo po pekaču, kjer naj se na toplem suši dva dni. Dišečo rmanovo sol nato shranimo v dobro zaprto posodo in z njo po potrebi solimo različne jedi.