Velikolistna lipa (Tilia platyphyllos) in malolistna lipa ali lipovec (Tilia cordata) sta priljubljeni zdravilni ter okrasni drevesi, ki sta poznani po vsej Evropi. Tudi v Sloveniji smo lipo v zadnjem času vzeli kar za naš narodni simbol. Obe vrsti lipe se sicer med seboj nekoliko razlikujeta, vendar to ni bistveno za njuno uporabo v naravnem zdravilstvu. Naravni križanec med omenjenima vrstama je t. i. evropska lipa ali navadna lipa (Tilia x europaea, syn. Tilia x vulgaris). Ta članek je posvečen predvsem navadni, oziroma evropski lipi.

Navadna lipa (latinsko ime Tilia europaea, syn. Tilia vulgaris) je do 30 metrov visoko listopadno drevo iz družine lipovk (Tiliaceae), ki dočaka nekaj sto let starosti. Velikokrat jo najdemo kot osrednje drevo na kmečkih dvoriščih, v središčih vasi ali ob cerkvah, saj meče globoko senco in v času cvetenja opojno diši. Radi jo sadimo v drevorede in z njenimi zasaditvami obeležujemo pomembne dogodke. Divje rastoča drevesa pa najdemo v listnatih in mešanih gozdovih Evrope.

Obilica dišečih, rumenkastih cvetov, polnih nektarja in cvetnega prahu, se pojavi v zgodnjem poletju in ti so odlična paša za čebele. »Dokler lipa cvete, ji ne manjka čebel.« pravi star slovenski pregovor. Na spodnji strani listov se rade pojavijo tudi listne uši, ki izločajo »medeno roso«. Tudi ta je vabljiva za čebele, ki jo nabirajo in predelujejo v med, a manj prijetna za ljudi, kadar v lepljivih kapljicah pada z drevesa. Listi so srčaste oblike, z dobro vidnimi listnimi žilami. Prekriti so s kratkimi dlačicami in imajo nazobčane robove. Cvetovi lipe so združeni v socvetja ter imajo podolgovate krilate ovršne liste.

Drobni cvetni lističi hitro odpadejo s cvetov in na njihovem mestu se razvijejo majhni okrogli sadeži, oziroma plodovi, v obliki trdih peterorobih oreščkov. Zato moramo lipove cvetove obrati takoj ob pričetku cvetenja, če jih želimo uporabiti za pripravo čaja ali tinkture. Lipa je koristna in zdravilna rastlina. V zdravilne namene od maja do julija nabiramo komaj odprte cvetove, skupaj z ovršnimi listi. Lipove cvetove nabiramo ob sončnem in suhem vremenu ter jih uporabimo sveže posušene, saj naj bi s starostjo izgubili svoj zdravilni učinek in celo razvili narkotične lastnosti. Cvetovi lipe vsebujejo flavonoide, sluzi, čreslovine ter eterično olje.

Lipa ima mehek in gost les, ki je zaradi svojih idealnih lastnosti priljubljen za rezbarjenje in izdelovanje glasbenih inštrumentov. Lipov les v ljudskem zdravilstvu uporabljamo tudi za skrbno pripravo oglja, ki ga zdrobimo v prah in ga uporabimo za čiščenje raznovrstnih mikrobov in strupov iz telesa. Predvsem je pomembno to, da oglje iz lipovega lesa zmore vase vsrkati do 90-kratno količino snovi iz okolja, s katerimi pride v stik. Znano je po tem, da nase veže strupe iz črevesja. Uporabljamo ga za zdravljenje katarnih črevesnih boleznih, ob driskah, bruhanju, zaprtju, napenjanju v prebavilih …

Dve žlici oglja popijemo v decilitru vode in čez kakšno uro popijemo še blago odvajalo ali čaj iz krhlike, da oglje s snovmi, ki so se vpile vanj, čimprej odstranimo iz telesa. Tudi zunanje lahko lipovo oglje uporabimo kot posip za gnojne rane, da lažje in hitreje zacelijo. Po desetih minutah delovanja je oglje potrebo očistiti z rane in postopek večkrat ponoviti.

Lipov čaj, ki ga pripravimo iz posušenih cvetov, umirja živčne in mišične napetosti ter psihični nemir, izboljšuje prebavo, lajša težave s krvnimi žilami in arteriosklerozo, niža krvni tlak – predvsem, kadar je le ta povezan z živčno napetostjo. Iz močnega čaja lahko pripravimo tudi kopeli, ki nas bodo sprostile ter olajšale duševno napetost.

Lipa pomaga predvsem ob vročičnih stanjih, kot so gripe, prehladi in okužbe dihal. Cvetovi lipe podpirajo krepitev imunskega sistema, hkrati pa pospešujejo znojenje (diaforetičen učinek) in s tem nižajo telesno temperaturo. Kneipp je lipov čaj zelo priporočal pri ledvičnih boleznih in pri zasluzenju pljuč ter ob zastaranih bronhialnih katarjih. Sluzi, ki jih vsebujejo cvetovi lipe, lokalno zmanjšujejo draženje sluznice in lajšajo kašelj. Eterična olja v cvetovih delujejo pomirjevalno in sproščujoče.

Pitje lipovega čaja močno pospešuje potenje, vendar ga pijemo le krajše časovno obdobje (do treh tednov), po potrebi, nikakor pa to ne sme biti naš vsakdanji čaj, saj dolgotrajno pitje čaja ali tinkture iz lipovega cvetja lahko povzroča srčne okvare. Nosečnice se uživanju pripravkov iz lipe naj raje izognejo. Tudi lipov med ima podobne lastnosti, zato se mu naj izogibajo ljudje z oslabelim srcem.

Spomladi lahko v mešanih solatah uživamo mlado lipovo listje. Zrelo listje pa lahko uporabimo za pripravo poparka, s katerim zdravimo vnete dlesni. Močan čaj grgramo in žvrkljamo po ustih in nato tekočino izpljunemo. Lipovi plodovi, ki jih posušimo in stolčemo v prah, so staro zdravilo za putiko. Lipove cvetove lahko tudi destiliramo, ob čemer dobimo zelo dišeč destilat ali hidrolat in zelo malo eteričnega olja. Hidrolat lahko uporabimo v kozmetiki za nego suhe kože.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO LIPE

• Recept za sproščujoč lipov čaj:

Za pripravo čajne mešanice za sproščanje potrebujemo 20 g cvetov lipe, 20 g baldrijanovih koreninic, 20 g melise in 20 g cvetov kamilice. Posušena zelišča dobro premešamo in hranimo v tesno zaprti posodi. Po potrebi žličko zelišč prelijemo z 200 ml vrele vode in po desetih minutah precedimo. Čaj pijemo do trikrat na dan, ob psihičnem nemiru in duševni napetosti, po potrebi lahko tudi ob večerih za pripravo na dober spanec.

• Recept za čaj z lipo, ki pospešuje potenje:

Za pripravo čaja za pospeševanje potenja potrebujemo 50 g cvetov lipe, 50 g cvetov bezga ter 20 g cvetov kamilice. Posušena zelišča dobro premešamo in hranimo v tesno zaprti posodi. Ko se pojavijo težave, žličko zeliščne mešanice prelijemo z 200 ml vrele vode in po 10 minutah precedimo. Ob povišani telesni temperaturi popijemo skodelico ali dve zelo toplega čaja in dovolimo telesu, da se močno spoti. Ta čaj lahko pijemo tudi ob prehladih, gripi in drugih okužbah dihal ter za krepitev odpornosti.

• Pomirjujoča kopel z lipo:

Ob psihičnem nemiru in napetosti si pripravimo zdravilno zeliščno kopel z lipovimi cvetovi. Za pripravo kopeli potrebujemo 100 g posušenih cvetov lipe, ki jih prelijemo z dvema litroma vrele vode, dobro premešamo, pokrito pustimo stati 15 minut in nato precedimo. Sveže pripravljen poparek dodamo topli kopeli, v kateri se okopamo za 20 minut.