Navadni gabez (latinsko ime Symphytum officinale) je včasih veljal za malone čudežno zdravilno rastlino, danes pa ga uporabljamo le še za zunanjo uporabo na nepoškodovani koži, predvsem zaradi tega, ker vsebuje strupene pirolizidinske alkaloide, ki jih raziskave povezujejo s poškodbami jeter.

Rad ima rodovitna in vlažna tla z veliko dušika. Njegovi vijolični cvetovi in veliki zeleni listi lahko na zeliščnem vrtu delujejo zelo dekorativno. Paziti pa moramo, kam ga posadimo, kajti velikokrat se gabeza kasneje ne znebimo več. Ima tudi do nekaj metrov globoko korenino, s pomočjo katere dviguje vlago v višje plasti zemlje ter iz prsti črpa dragocene rudninske snovi, ki jih kopiči v svojih listih. Njegovi listi in korenina so bogat vir kalcija, kalija in fosforja, vitaminov in beljakovin, čreslovin in sluzi. V vrtičkarstvu je cenjen kot bogata zastirka z veliko kalija, ko zacveti, pa ga rade obiskujejo tudi čebele, ki jim nudi bogato pašo. Uvrščamo ga v družino srhkolistovk (Boraginaceae).

V zdravilne namene se uporablja njegova korenina, ki jo nabiramo od februarja do marca ter od oktobra do prve zmrzali. Takrat namreč vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Listi in korenina vsebujejo beljakovino alantoin, ki spodbuja delitev ter obnovo celic in največ prispeva k slovesu, da je gabez učinkovito zdravilo za različne poškodbe kosti, zvine, izpahe sklepov, zmečkanine, podplutbe, modrice, ture, akne, luskavico, brazgotine, diabetična stopala, pa tudi za lajšanje revmatskih obolenj, obolenj pokostnice, povrhnjega vnetja ven …

Pomembno pa je, da zdravilnih pripravkov iz gabeza ne nanašamo na odprte rane. Čeprav spodbuja delitev celic in pospešuje proces celjenja, krči tkiva in s tem omeji okužbe, ustavlja krvavitve ter celi opekline, ga notranje in na odprti ali ranjeni koži ne uporabljamo več. Na celo, nepoškodovano kožo ga nanašamo topično, v obliki mazil, tinktur ali zmečkanih listov, ki jih naberemo poleti in uporabimo sveže. Njegove zdravilne rastlinske učinkovine delujejo protivnetno, pospešujejo nastanek novega kostnega tkiva in blažijo bolečine. Njegova uporaba naj bo omejena na čas, ko ga resnično potrebujemo, do največ šest tednov letno.

Gabez so že pred davnimi leti uporabljali za nego ran, ki so se gnojile in slabo celile, pri zvinih in poškodbah kosti, sklepov ter mišic. Notranje so ga uporabljali za zdravljenje vnetij na sluznicah, razjed na želodcu in dvanajstniku, ob vnetjih žolčnika, ob črevesnih vnetjih, ob putiki in revmi ter pri celjenju opeklin.

Dandanes ga zaradi vsebnosti strupenih snovi ne uživamo več, saj njegova učinkovitost ne odtehta tveganja, ki ga prinaša strupenost zaradi vnosa teh spojin v telo ob notranji uporabi. Običajna skodelica gabezovega čaja vsebuje okoli 8 miligramov pirolizidinskih alkaloidov. Skozi celo in zdravo kožo je prehajanje strupenih spojin zelo slabo, vendar naj bo tudi zunanja uporaba zdravilnih zeliščnih pripravkov omejena na 10 dni zapored.

S poskusi na živalih so ugotovili, da gabez sicer dobro vpliva na zgoraj naštete težave, vendar je tudi mutagen (spremeni dedni zapis v celicah) in karcinogen. Zaradi hepatotoksičnosti pirolizidinskih alkaloidov naj se torej ne uporablja notranje, zunanje pa le na zdravi koži. Med nosečnostjo in dojenjem ga v nobenem primeru ne uporabljamo.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO GABEZA

• Obogatena voda za zalivanje vrta:

Obogateno vodo za zalivanje vrta pripravimo tako, da vzamemo vedro, katerega napolnimo z narezanimi gabezovimi listi, ki jih prelijemo z vodo in vse skupaj pustimo stati 24 ur. Po tem času se iz rastline v vodo izloči veliko kalija in drugih hranilnih snovi. Ta pripravek lahko uporabimo za zalivanje našega okrasnega, zeliščnega ali zelenjavnega vrta.

• Domače ekološko gnojilo za rastline:

Za pripravo domačega naravnega gnojila potrebujemo vedro, katerega do vrha napolnimo z narezanimi gabezovimi listi, ki jih prelijemo z vodo in jih tako namočene v vodi pustimo približno štiri tedne. Od časa do časa pripravek premešamo, da pospešimo razkroj. V tem času nastane izvrstno gnojilo za naš vrt. Po štirih tednih tekočino precedimo in jo pred uporabo redčimo z vodo v razmerju 1 : 10. Z razredčenim gnojilom nato zalivamo rastline. Ta fermentiran pripravek je še posebej odlično gnojilo za krompir in paradižnik.

• Recept za gabezovo masažno olje:

Potrebujemo 200 g opranih, osušenih in sesekljanih korenin, ki jih prelijemo z 1 litrom olivnega olja. Vse skupaj pustimo stati 4 tedne v dobro zaprtem kozarcu za vlaganje. Mešanico občasno pretresemo in po štirih tednih precedimo. Olje nato prelijemo v čisto stekleničko, ki jo hranimo v temnem in hladnem prostoru. Lahko ga uporabimo za masažo poškodovanih sklepov, kosti ali mišic, lahko pa tudi za izdelavo mazila.

• Domača gabezova tinktura:

Za pripravo tinkture potrebujemo 200 g opranih, osušenih in sesekljanih korenin, ki jih prelijemo z 1 litrom 45 % tropinovca. Mešanico hranimo v dobro zaprtem kozarcu za vlaganje, katerega hranimo na stalni temperaturi in občasno pretresemo. Tinkturo po štirih tednih precedimo in prelijemo v čisto steklenico. Hranimo jo na temnem in hladnem prostoru. Kapljice nanašamo na poškodovane sklepe, na mesto zloma kosti ali poškodbe mišic. Primerna je samo za zunanjo uporabo in na nepoškodovani koži.

• Preprosto gabezovo mazilo s kokosovo maščobo:

Mazilo pripravimo tako, da pogrejemo 200 g kokosove maščobe, na kateri previdno popražimo narezane gabezove korenine. Zmes ohlajamo preko noči in jo naslednji dan znova pogrejemo, da se maščoba raztopi ter nato precedimo. Ker se kokosova maščoba na sobni temperaturi sama od sebe strdi, lahko pridobljeni izvleček uporabimo kot mazilo.

• Recept za domače gabezovo mazilo s čebeljim voskom:

Za pripravo mazila z voskom potrebujemo 100 g oljnega izvlečka iz gabezovih korenin (katerega smo pripravili po enem od zgornjih receptov), ki ga pogrejemo do 60 °C in nato dodamo 15 g čebeljega voska. Vosek mešamo, da se počasi raztopi in pripravljeno mazilo nato vlijemo v stekleno posodico. Ko je mazilo ohlajeno, posodico dobro zapremo ter shranimo na hladen in temen prostor. Mazilo uporabimo za lajšanje bolečine in vnetja ob poškodbah sklepov, kosti ali mišic.