Brezplačna dostava po Sloveniji za vse nakupe nad 70 €!

ŽAJBELJ (Salvia officinalis)

ŽAJBELJ - SALVIA OFFICINALIS

Navadni žajbelj (latinsko ime Salvia officinalis) je zdravilna rastlina, ki jo poznajo tudi tisti, ki se na zelišča sicer ne spoznajo najbolje. Manjka na redko katerem domačem vrtu, redno pa ga srečujemo tudi na našem dopustu ob morju. Žajbelj najdemo po celotni obali Sredozemlja. Tisti majhen in bel, ki se za življenje bori med vročim kamenjem, skorajda brez vlage in zemlje, ima še posebej dragoceno zdravilno vrednost. Rad ima suha tla in veliko sonca.

Žajbljeva dežela so gole apnenčaste skale Dalmatinske obale, neplodna pobočja Balkana, Italije, Grčije in Španije. Tam uspeva žajbelj, kot kadilo na oltarju narave, s svojim slovesnim balzamičnim, grobim in zemeljskim vonjem. Je tipična poletna rastlina, s »trmastimi« olesenelimi stebli ter močnimi, debelimi in gubastimi žametnimi listi, ki imajo zelo lepo izražena rebra in žile. Njegovi sivozeleni listi so ozki, suličasti in poraščeni z drobnimi dlačicami.

Impozantna vijolično-modra socvetja se od junija do julija odločno dvigajo nad listnati polgrm. Veliki aromatični cvetovi so polni nektarja in narava jih je oblikovala kot nalašč za pašo čebel. Toplo vreme rastlino hitro dvigne v cvetove, skozi katere ta sprosti svoj krasen vonj – svoja hlapna olja, a po drugi strani v svojih listih kopiči in zadržuje tanine, aromatične smole, grenčine, čreslovine, flavonoide in nekaj mineralov (npr. kalcijev oksalat). Posušen žajbljev list vsebuje okoli 2 % eteričnih olj, ki imajo zelo visoko vsebnost tujona, 5—6 % dišečih smol in 5 % taninov. Tako mu s toploto ustvarjena hlapna olja, smole in tanini dajejo stabilnost in čvrstost.

Zgodaj poleti lahko žajbelj vzgojimo iz semena ali s potaknjenci. Nizke grmičke po cvetenju porežemo, saj na ta način rastline ohranjamo bolj mladostne in kompaktne. Žajbelj je večletna rastlina. Liste obiramo tik pred cvetenjem rastline, ko so še mladi in niso tako žilavi. Uporabimo jih sveže, ali pa jih dobro posušimo in shranimo za izdelavo različnih pripravkov. Tudi iz cvetov si lahko pripravimo lahek balzamičen čaj ali sirup za redčenje (po enakem receptu kot bezgov sirup).

Suhe žajbljeve liste lahko dajemo med perilo, kar odganja mrčes. Če žajbljeve vejice povežemo v snope in zažgemo, lahko z njimi učinkovito razkužujemo in prečiščujemo prostore. S pridom ga uporabljamo predvsem zaradi njegovih protimikrobnih (uničuje bakterije, viruse in glivice) ter protivnetnih lastnosti. Poparek iz njegovih listov lahko uporabimo za čiščenje obraza ali za grgranje ter razkuževanje ustne votline in grla, za kar je zelo primerna tudi razredčena žajbljeva tinktura. Tudi hidrolat žajblja lahko uporabljamo kot ustno vodico in obrazni tonik.

Žajbelj na dihala deluje kot balzam. Pomaga umirjati astmatične napade in lajša občutek razdraženosti v dihalnih poteh. Pomaga zdraviti vnetja žrela, grla, dlesni in jezika ter razjede v ustni votlini, saj deluje protivnetno, antiseptično ter protibolečinsko. Žajbljev čaj spodbuja prebavo, spodbuja izločanje žolča in pomaga odpraviti prebavne motnje, trebušne krče, bruhanje ter diarejo. Žajbljev čaj in vino krepita živce ter krvni obtok. Čaj iz žajbljevih listov blaži tudi kašelj in druge simptome prehlada ter uravnava motnje v menstrualnem ciklusu in težave v menopavzi.

Nekatere vrste kadulj se v tradicionalni kitajski medicini uporabljajo za zdravljenje neplodnosti. Tam korenino žajblja (dan šen ali danshen) uporabljajo tudi ob zastajanju krvi in motnjah krvnega obtoka. Ker pospešuje obtok krvi, ga uporabljajo tudi pri nekaterih vrstah menstrualnih bolečin in ob težavah s srcem, saj spodbuja krvni obtok in umirja telo in duha. Menim, da o zdravilnih sposobnostih žajblja še nismo slišali vsega.

Vendar žajblja zaradi vsebnosti toksičnega tujona ne smemo uživati v večjih količinah. Tujon lahko povzroča vrtoglavico, slabost, krče v želodcu in črevesju, zastajanje urina, v resnejših primerih pa lahko poškoduje ledvice. Tujona je veliko predvsem v alkoholnih izvlečkih in eteričnem olju, v vodnih izvlečkih pa ga je le manjša količina, zato so vodni izvlečki varnejši za notranjo uporabo.

Nekateri priporočajo, da pri kuhanju žajbljevega čaja pustimo čaj vreti 3 minute, da tujon v celoti izhlapi, vendar sama nisem prepričana, da to povsem drži. Res pa je, da so neželeni učinki zaradi prisotnosti strupenega tujona povezani le s prevelikim odmerjanjem, ni namreč znano, da bi uporaba žajblja v običajnih odmerkih povzročala težave.

V večjih odmerkih se žajblju naj izogibajo ljudje z epilepsijo, otroci, nosečnice in doječe matere. Otroci in nosečnice naj žajbelj uživajo le kot občasen dodatek k prehrani, recimo v manjših količinah za začinjanje jedi ali občasno skodelico pravilno pripravljenega čaja v primeru prehlada. Pa tudi pri splošni populaciji se naj zdravilni pripravki iz žajblja uporabljajo previdno, v manjših količinah in krajši čas – redna uporaba naj ne traja dlje kot en mesec.

Naziv rodu Salvia izhaja iz latinske besede salvare, kar pomeni »rešiti, zaceliti, zaščititi«. V starih časih je to bila rastlina, ki je imela izjemen ugled in njegovo spravilo je bilo zato posvečen obred. Pri delu so se izogibali kovinskemu orodju, saj so verjeli, da železo ni združljivo z občutljivim žajbljem. A žajbelj, kadulja, ki so jo opisovali v antičnih časih, ne govori o vrsti Salvia officinalis, zdravilnem žajblju, ki je v uporabi danes, temveč je govora o grški kadulji vrste Salvia fruticosa, katere eterično olje vsebuje zelo malo nevrotoksičnih ketonov in je zato še primernejša ter varnejša vrsta za zdravljenje okužb dihal.

Žajblju so dolgo pripisovali, da podaljšuje življenje in izboljšuje spomin pri starejših ljudeh. Kitajci so v začetkih izvažanja pravega čaja v Anglijo bili pripravljeni zamenjati dva zavoja čaja za zavoj posušenega žajblja. Tudi v zeliščarskem izročilu je poznano, da kjer je v vrtu žajbelj (in se ta seveda uporablja), so ljudje trdnejšega zdravja. Žajbelj z več kot 500 vrstami v svojem rodu ustvarja zelo pisano paleto primerkov. Uvrščamo ga v družino ustnatic (Lamiaceae).

Njegove adstringentne lastnosti (krčenje tkiv, zaustavljanje krvavitev in pospeševanje celjenja) s pridom uporabimo pri negi poškodovane kože in vnetih sluznic. Zanimivo je, da žajbelj zavira tudi potenje, solzenje, slinjenje ter zmanjša izločanje mleka pri doječih mamicah. Zniževati pomaga tudi količino sladkorja v krvi.

V kulinariki daje določenim (npr. mediteranskim) jedem bogat okus in čudovito aromo. A pri začinjanju moramo biti nadvse občutljivi, kajti prehitro lahko nadvlada in prevzame okus jedi. Cenimo ga predvsem zato, ker nam pomaga prebavljati mastno in sladko hrano. Dodajamo ga lahko k mesnim in ribjim jedem, v omake in marinade, v zeliščno maslo, k sadnim kupam, v sendviče, k sirom, v omlete, v zeliščni kis ali olje … Včasih je bilo priljubljeno tudi kaduljino pivo.

Značaj žajblja je pekoč, grenak in suši.


ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO ŽAJBLJA
 
  • Recept za zdravilni žajbljev čaj:

Za pripravo žajbljevega čaja prevremo 20 g žajbljevih listov v 500 ml vode. Čaj pustimo vreti 5 minut, nato precedimo. Žajbljev čaj krepi in spodbuja jetra, izboljša delovanje prebavil in spodbudi krvni obtok v primeru oslabelosti pretoka krvi. Če čaj popijejo doječe matere, bo zmanjšal izločanje mleka, kar je dobrodošlo ob odstavitvi otroka in prenehanju dojenja. Ublaži tudi potenje ob menopavzi. Če imamo prhljaj, lahko s poparkom žajbljevih listov spiramo lasišče.

  • Domača žajbljeva tinktura:

Za pripravo tinkture potrebujemo 200 g žajblja, ki ga prelijemo s 1000 g 45 % tropinovca ter vse skupaj pustimo namočeno 3 tedne v zaprtem kozarcu za vlaganje. Po tem času tinkturo precedimo in prelijemo v čisto steklenico. Uporabljamo jo zunanje na koži ter za grgranje, žvrkljanje ter izpiranje ustne votline in grla.

  • Recept za slastne piščančje prsi z žajbljem:

4—6 žajbljevih lističev damo v ponev z maslom in ko se maslo dovolj segreje, na njem iz obeh strani popečemo 3—4 fileje piščančjih prsi. Ko je meso pečeno, vse skupaj posolimo in prilijemo suho belo vino (50 ml). Dodamo še ščep timijana, popra in malo karija. Na šibkem ognju meso dušimo še 5 minut. Postrežemo z rižem ali pečenim krompirjem ter uživamo.

  • Recept za odlične zeliščne bruskete z žajbljem:

Nasekljamo šopek peteršilja, nekaj lističev svežega žajblja in 2 stroka česna. Vse skupaj posolimo, dobro premešamo in zalijemo z olivnim oljem, da prekrije zelišča. S tako pripravljeno zeliščno omako namažemo popečene rezine kruha in postrežemo.

  • Recept za dobrodejno karamelno žajbljevo mleko proti kašlju:

Za pripravo karamelnega žajbljevega mleka za pomirjanje kašlja potrebujemo 2 dl mleka, nekaj listov žajblja, žlico sladkorja in žličko cimeta v prahu. Najprej v lončku za kuhanje segrevamo sladkor, dokler ne karamelizira. Nato lonček odstavimo in dodamo vroče mleko. Vse skupaj nato še naprej kuhamo in mešamo, dokler se sladkor ne raztopi. Zatem dodamo liste žajblja. Ko pripravek zavre, ga odstavimo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Po tem času precedimo in na koncu napitku po želji dodamo še malo cimeta. Popijemo v primeru težav s kašljem, lahko tudi za umirjanje pred spanjem. Ker je tujon dobro topen v maščobah (tudi v mleku), pijemo žajbljevo mleko le v primeru akutnih težav, do 1 skodelico dnevno.

PREVERI AKTUALNO
PONUDBO IZDELKOV

Ne zamudite ugodnosti

Prijavite se na novice in prejmite popust v višini 5€ na prvi nakup!

Prejmite obvestila o akcijah, novih člankih in mnogo več!