Brezplačna dostava po Sloveniji za vse nakupe nad 70 €!

AJDA (Fagopyrum esculentum)

NAVADNA AJDA - FAGOPYRUM ESCULENTUM

Navadna ajda (latinsko ime Fagopyrum esculentum) je pri nas priljubljena prehranska in zdravilna rastlina. Z luščenjem njenih plodov pridobivamo ajdovo kašo, z njihovim mletjem ajdovo moko, v zdravilne namene pa uporabljamo zel cvetoče rastline. Zaradi uporabe njenih semen ajdo uvrščamo med žita, botanično pa sodi v družino dresnovk (Polygonaceae).

Ajda izvira iz osrednje Azije. Gojili so jo že v železni dobi, njena uporaba pa se je pri nas še bolj razširila v srednjem veku. Njeno ime izvira iz staronemške besede Heiden (ajd, pogan). V prehrani so ajdo uporabljali za pripravo ajdove kaše ter moke, ki so jo uporabljali za peko kruha. Ajdovo zrnje in jedi, pripravljene iz njega, delujejo krepčilno in dvigujejo nivo energije. V zdravilstvu so jo uporabljali za zdravljenje težav in bolezni, povezanih z ožiljem.

Je skromna in izjemno odporna rastlina, ki ne mara preveč pognojenih tal in je mineralne snovi iz tal sposobna črpati bolj kot druge rastline. Uspeva tudi v hladnem podnebju in ob suši. Je enoletnica, ki zraste do 70 cm visoko. Cveti od junija do oktobra (odvisno od setve). Njeno razvejano rdečkasto steblo nosi bele do rožnato-rdečkaste cvetove v obliki socvetij ter srčaste zelene liste. Ajdovo zrnje, oziroma plodovi, so temno rjavi trirobi oreščki. Oprašujejo jo žuželke, predvsem čebele, katerim je tudi odlična paša (če ni hibridna). Ajdov med, ki je temne barve ter specifičnega vonja in okusa, je ena najkvalitetnejših vrst medu. Vsebuje kar 17 aminokislin.

Ajda ima odlično beljakovinsko sestavo. Bogata je tudi z vlakninami, vitamini (B1, B2, B3, C, E), minerali (magnezij, železo, kalcij), klorogensko in salicilno kislino ter antioksidanti. Med antioksidanti, ki jih vsebuje ajda, velja omeniti flavonoid rutin, ki dobrodejno vpliva na prepustnost kapilar, preprečuje edeme, preprečuje očesne krvavitve, pomaga pri prečiščevanju žil, krepi stene arterij, pripomore k njihovemu obnavljanju ter ohranjanju njihove elastičnosti, prispeva k zmanjšanju otekanja nog, izboljšuje prekrvavitev, pomaga uravnavati holesterol in še marsikaj.

Cvetoča zel navadne ajde se v farmaciji uporablja pri ljudeh, ki imajo težave s krčnimi žilami, zatekanjem udov ter slabo občutljivostjo le teh. Flavonoidi, ki jih vsebuje ajda, zmanjšujejo nastanek prostih radikalov ter lomljivost žil lasnic, stabilizirajo celične membrane ter preprečujejo nabiranje vode v medceličnem prostoru. Tako se zmanjša vnetje, posledično pa tudi občutek težkih nog, bolečine in nemir. Ajda je zaradi svojega dobrodejnega delovanja primerna tako za bolnike s krčnimi žilami in drugimi težavami z ožiljem (npr. periferna arterijska bolezen), kakor tudi za diabetike ter kot preventiva za zdrave posameznike.

Flavonoid rutin deluje tako, da zavira encim hialuronidaza, ki razgrajuje hialuronsko kislino, katera je najpomembnejša sestavina membrane, ki obdaja kapilare. Stene kapilar s pomočjo rutina tako ostanejo nepoškodovane. V ajdovi moki je rutina zelo malo, veliko več ga je v cvetoči zeli.

Nasprotno pa veliko rutina vsebuje kaša, oziroma moka iz tatarske ajde, ki ji pravijo tudi nora ajda, grenka ajda ali cojzla. Tatarska ajda je še bolj skromna rastlina in raste celo na področjih do 2000 m nadmorske višine. Rutina v cvetoči zeli tatarske ajde ni veliko. Njeno zrnje je rumenkaste barve in grenkega okusa, kar naj nas ne odvrne od njegove uporabe, saj ima tudi visoko hranilno vrednost.

Obe vrsti ajde sta nepogrešljivi v preventivi in zdravljenju raka ter drugih bolezni, ki so povezane z ožiljem, previsokim krvnim tlakom in sladkorno boleznijo. Rutin, kvercetin in drugi polifenoli delujejo tudi proti raku. Tudi tatarska ajda ima številne pozitivne zdravilne lastnosti v povezavi z ožiljem, saj pozitivno vpliva na elastičnost krvnih žil, preprečuje motnje cirkulacije in aterosklerozo (poapnenje žil). Fenolne spojine znižujejo tudi koncentracijo sladkorja in holesterola v krvi. Rutin obenem preprečuje vnetja in deluje kot diuretik. Ščiti pred radioaktivnim sevanjem in se lahko uporablja tudi pri bolnikih z radiacijsko boleznijo.

Pri uporabi večjih odmerkov ajde se lahko kot neželeni stranski učinek pojavijo znaki preobčutljivosti na sonce, kar je posledica vsebnosti fagopirina, ki je po strukturi zelo podoben hipericinu iz šentjanževke in tudi znaki fototoksične reakcije so pri obeh rastlinah podobni. Pri živalih, ki zaužijejo večje količine sveže cvetoče rastline, se lahko ob hkratni izpostavljenosti sončni svetlobi pojavi fagopirizem, ki se kaže v obliki nemira, srbečice in vnetja kože na neporaščenih predelih telesa. Nevarnost za povečano občutljivost na sonce je pri ljudeh nizka, saj je fagopirina v plodovih navadne ajde le malo, zaužite količine so prenizke, hkrati pa ta spojina v vodni izvleček (čaj) cvetoče zeli prehaja slabo in v zelo majhnih količinah.

Uporaba ajde je varna, neželeni učinki se pojavijo le redko in predvsem pri ljudeh, ki so alergični na ajdovo zrnje.


ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO NAVADNE AJDE
 
  • Nad krčne žile z ajdo:

Veliko lahko storimo, da preprečimo nastanek krčnih žil. Izboljšamo svojo prehrano, uredimo prebavo, telovadimo, ne stojimo predolgo na enem mestu, ne kopamo se v prevroči vodi in uživamo začimbe, ki pospešujejo krvni obtok, kot sta ingver in kajenski poper. Seveda pijemo tudi poparek iz cvetoče ajde. Ob vnetju žil ali če imamo krčne žile, pijemo trikrat dnevno čaj iz cvetoče ajdove zeli, ki mu dodamo malo limoninega soka. Hkrati z uporabo čaja mažemo noge s hladilnim mazilom iz divjega kostanja z izvlečki bršljana, bršljanaste grenkuljice, mete in evkalipta.

  • Recept za dobrodejni ajdov čaj za ožilje:

Za skodelico ajdovega čaja potrebujemo žličko posušene zeli cvetoče ajde, ki jo prelijemo z 2 dcl vrele vode. Po desetih minutah čaj precedimo, mu dodamo nekaj kapljic limone in pijemo trikrat dnevno. Čaj naj bo vsakič sveže pripravljen.

  • Zdravilna tinktura iz ajde:

Za pripravo ajdove tinkture potrebujemo 100 g drobno narezane cvetoče ajdove zeli, ki jo prelijemo s 500 ml 45 % tropinovca. Vse skupaj damo v kozarec za vlaganje, ki ga dobro zapremo. Kozarec dnevno potresamo in po treh tednih precedimo. Tinkturo uživamo do trikrat dnevno, po 20—30 kapljic v kozarcu vode.

  • Recept za odlične domače ajdove žgance:

300 g moke iz navadne ali tatarske ajde vsujemo v 2 litra vrele vode in kuhamo 20 minut brez mešanja. Nato nekaj vode odlijemo v posodico, preostanek mase pa dobro premešamo. Če je zmes presuha, dolijemo nekaj vode, ki smo jo odlili, in ponovno premešamo. Najboljši so ajdovi žganci iz sveže zamlete ajdove moke.

PREVERI AKTUALNO
PONUDBO IZDELKOV

Ne zamudite ugodnosti

Prijavite se na novice in prejmite popust v višini 5€ na prvi nakup!

Prejmite obvestila o akcijah, novih člankih in mnogo več!