Sibirska čaga (latinsko ime Inonotus obliquus) je medicinska goba, ki raste skoraj izključno na brezah, v odročnih gozdovih zmernega podnebnega pasu po vsej severni polobli. Videti je kot ožganina, ki se kot črni izrastek razrašča iz brezovega debla. Rast prične kot parazitska gliva v drevesu, največkrat na poškodovanih delih skorje, in se nato širi iz skorje navzven. Njena rast je počasna, vendar lahko zraste tudi do 40 cm premera. Uvrščamo jo v družino usnjark (Hymenochaetaceae).

Za uporabo v preventivne in zdravilne namene nabiramo samo gobe, ki so velike najmanj 15 cm. V najboljšem primeru nabiramo gobe, ki so stare vsaj pet let. Nikoli ne odrežemo več kot polovico gobe, vsekakor pa ob nabiranju ne smemo priti do lesa. Sibirsko čago lahko nabiramo skozi celo leto, a v pozni jeseni in pozimi ima največ učinkovin. Je dragocena podpora pri zdravljenju raka, ob težavah z imunskim sistemom ter za krepitev splošnega zdravja in dobrega počutja.

Sibirska čaga ima bogato zgodovino uporabe v tradicionalni ljudski medicini. Priljubljena je postala zaradi svojih številnih učinkov na zdravje. Že od 16. stoletja je poznan njen terapevtski učinek na zdravljenje raka, prebavnih težav, tudi gastritisa, sladkorne bolezni, kožnih bolezni, tudi luskavice, ter težav s sklepi. Na področju Rusije, oziroma Sibirije, se čaga uporablja že tisočletja. Velikokrat jo zmotno zamenjajo z bolezenskimi lesenimi črnimi izboklinami, ki rastejo iz brez, a gobo lahko hitro ločimo, saj je njena zunanjost črna in razpokana, dočim je notranjost gobe svetlo rjava do oranžna, z nežno plutovinasto strukturo.

Če želimo nabrati sibirsko čago, jo s pomočjo žagice previdno odrežemo z drevesnega debla, a ob tem pazimo, da ne poškodujemo drevesa. Gobo očistimo, ločimo zunanjost od notranjosti, oba dela na drobno narežemo, nato pa ločeno posušimo v dehidratorju. Hraniti jo je potrebno v dobro zaprti posodi, v hladnem in temnem prostoru. Notranji del gobe vsebuje več polisaharidov, v zunanjem delu pa je več antioksidantov, melanina in terpenov.

Najmočnejši učinek in moč ima zunanji del, oziroma skorja čage, kadar naberemo in uporabimo največ 2 cm zunanje črne plasti, ki naj bo nabrana v mrazu. Najbolj cenjena je južno sibirska čaga, ki raste v težkih pogojih in ima visok terapevtski učinek. Uporabljamo jo v obliki čajev, tinktur ali zaužijemo zmleto gobo. Uživamo jo lahko preventivno ali v zdravilne namene, za dvig imunske odpornosti (trikrat dnevno po 1 čajno žličko) in v večjih količinah (trikrat dnevno po 1 jedilno žlico pred jedjo) za podporo pri raku.

Aktivne zdravilne učinkovine v čagi delujejo antioksidativno, protirakavo, protitumorno, protivirusno, analgetično, protivnetno in imunostimulativno. V zadnjih letih je bilo opravljenih veliko znanstvenih raziskav, ki so potrdile protirakavo delovanje čage (pri rakih dojk, pljuč, želodca, kosti, krvi in kože).

V raziskavah so ugotovili, da imata zdravilni učinkovini, ki jih sibirska čaga ustvari v sobivanju z brezo, terpen betulin in betulinska kislina, s součinkovinami, kot so polifenolne spojine, čagine kisline, betaglukani, melanin in mineralne soli, zaviralen učinek na rast tumorjev. Betulinska kislina je tudi zaviralec melanoma, kožnega raka, limfoma in tudi drugih vrst rakov.

Čaga zmanjšuje tumorje, uničuje rakave celice in pomaga zmanjšati učinke omenjenih stresorjev. S svojo povečano antioksidativno aktivnostjo ter podporo pri krepitvi imunskega sistema, je zmogljiv adaptogen, ki izboljša splošno zdravje telesa in ga spodbuja k samozdravljenju. Ima antioksidativne in protivnetne lastnosti, ki zmanjšujejo kronična vnetja v telesu. Ščiti prebavila in ustavi nastanek ulkusov, njene protivnetne lastnosti pomagajo ljudem z ulceroznim kolitisom.

Jetrom pomaga pri čiščenju in odstranjevanju toksinov ter preprečuje brazgotinjenje tkiva. Lajša tudi težave s hepatitisom C. Je naravno protivirusno zdravilo, dokazana je njena učinkovitost pri virusih gripe in herpesu (virus Herpes simplex), zavira pa tudi HIV-proteazo.

Čaga pomaga znatno in hitro znižati raven sladkorja v krvi, kar je še posebej koristno za ljudi s sladkorno boleznijo, lahko pa povzroči tudi težave. Ob jemanju pripravkov iz sibirske čage je zato potrebno redno kontrolirati sladkor v krvi, še posebej v primeru jemanja zdravil. Pri ljudeh z nizko ravnijo energije pomaga zmanjšati utrujenost in deluje krepčilno. Dobrodejen učinek ima tudi na raven holesterola in znižanje krvnega tlaka, kar je koristno za srce in ožilje.

Pri dolgotrajni uporabi čage je potrebna previdnost, saj vsebuje oksalate, ki lahko pripomorejo h kopičenju ledvičnih kamnov. Pred uporabo katerega koli prehranskega dopolnila, vključno s sibirsko čago, se posvetujemo z zdravnikom, zlasti v primeru kakršnih koli zdravstvenih težav ali ob jemanju drugih zdravil.

Sibirska čaga je naravno čudo, ki nas navdušuje s svojimi zdravilnimi lastnostmi. Vendar pa je pomembno, da se zavedamo tudi njenega pomena za ohranjanje sibirskih gozdov, ki so dragoceni za naš planet. Pridobivanje glive je lahko invazivno in lahko povzroči škodo drevesom, na katerih raste. Zato je pomembno, da se čaga pridobiva na trajnosten način, ki ne ogroža ekosistema sibirskih gozdov. Če želimo uživati v koristih sibirske čage, moramo poskrbeti, da se ta dragocena goba pridobiva na naravi prijazen in odgovoren način ter hkrati spoštovati okolje, v katerem raste.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO SIBIRSKE ČAGE

• Hranilna maska za mladostno kožo:

Za pripravo domače hranilne maske za kožo potrebujemo pol žličke mlete čage, ki jo pomešamo s pol žličke presnega, nesegretega medu in žličko navadnega jogurta ali kefirja. Zmes namažemo na obraz in pustimo nekaj ur učinkovati. Nato masko speremo in zatem na kožo nanesemo še vlažilni serum.

• Tinktura s sibirsko čago za povečanje odpornosti:

Za pripravo zdravilne tinkture za krepitev imunskega sistema potrebujemo 100 g čage, 50 g ameriškega slamnika in 50 g rožnega korena. Sesekljane sestavine prelijemo z žganjem, tako da so v celoti pokrite. Tinkturo v dobro zaprtem kozarcu za vlaganje pustimo stati 3 tedne. V tem času kozarec večkrat pretresemo. Po treh tednih tinkturo precedimo in prelijemo v čisto stekleničko iz temnega stekla. Zdravilni pripravek uživamo preventivno dvakrat dnevno po 30 kapljic v vodi ali čaju, ali trikrat dnevno po eno žličko ob gripah in prehladih.

• Okusen in hranljiv čokoladni super-smuti s sibirsko čago:

Za pripravo domačega, z antioksidanti bogatega super-smutija potrebujemo 100 ml navadnega ali rastlinskega mleka, 75 g mešanega jagodičevja (borovnice, maline, robide, ribez, goji jagode …), 1 žličko čage v prahu, 1 žličko pravega kakava v prahu, 1 žličko cimeta v prahu, 1 žlico mandljevega masla, ¼ žličke prave vanilije v prahu ter ščep naribane čokolade za okras. Vse sestavine damo v električni mešalnik in jih spasiramo do gladkega. Smuti nalijemo v kozarec, okrasimo s čokolado in popijemo za zajtrk ali kot zdrav in hranljiv posladek po kosilu.