V ljudskem zdravilstvu poznamo široko paleto dobrodejnih pripravkov, ki jih izdelujemo iz različnih vrst iglavcev. V zdravilne namene lahko uporabljamo vse pripadnike iz družine borovk (Pinaceae), kot so navadna smreka (botanično ime Picea abies), bela jelka (botanično ime Abies alba), navadni macesen (botanično ime Larix decidua), ruševje ali planinski bor (botanično ime Pinus mugo), rdeči bor (botanično ime Pinus sylvestris) … Iglavce najdemo po mešanih in iglastih gozdovih na celotnem področju Slovenije in Evrope, od goratih območij do nižin.

Zdravilne moči iglavcev so v ljudski medicini dobro poznane. Že naši predniki so mlade vršičke iglavcev uporabljali podobno, kot jih uporabljamo še danes. Iz njih izdelujemo sirupe, kuhamo čaje, jih dodajamo v kopeli, iz njih pripravljamo mazila, jih destiliramo (na ta način pridobivamo eterično olje in destilat) …. Običajno pobiramo mlade poganjke, oziroma vršičke smreke, jelke in bora. S pridom lahko uporabimo tudi mlade, še zaprte zelene storže, saj so izjemno aromatični in smolnati.

Vršički iglavcev vsebujejo eterična olja, grenčine, antioksidante, čreslovine, smole, voske, pa tudi vitamine in minerale. Mlade vršičke spomladi pobiramo za izdelavo sirupov in jih sušimo za čaje. Njihova uporaba je priporočljiva ob katarjih bronhijev, kašlju in drugih pljučnih obolenjih, kot so astma, pljučnica in tuberkuloza. Če vršičke iglavcev sušimo za čaj, jih posušimo karseda hitro, da ne oksidirajo in porjavijo.

Iz skoraj vseh vrst iglavcev se pridobiva tudi drevesna smola, ki izteka iz ran v lubju. Za pridobivanje smole se v drevesno skorjo živih dreves vreže zareza v obliki črke V. Na dnu zareze izteka smola, katero prestrežemo, oziroma ujamemo v posodo, ki jo postavimo neposredno pod zarezo. Na zraku se smola hitro strdi v rumenkaste, močno dišeče kristale.

Ti smolni kristali se običajno destilirajo za pridobivanje terpentina, zelo vnetljive brezbarvne tekočine, oziroma organskega topila, ki ga dodajajo čistilom, lakom in barvam, ga uporabijo za izdelavo firneža in podobno. Terpentinova olja vedno kupujemo deklarirana in nikoli ne uporabljamo terpentinskih nadomestkov za mešanje, oziroma redčenje barv! Kot stranski produkt, oziroma ostanek pri destilaciji smole, nastane tudi kolofonija. Kolofonija se v farmacevtsko-kozmetični industriji uporablja kot dodatek k mazilom ter obližem proti revmatičnemu artritisu in turom, oziroma kožnim ognojkom.

Destiliramo lahko tudi cele veje, skupaj z iglicami in zelenimi storži vseh borovk. Njihova eterična, oziroma hlapna olja močno dražijo kožo, ki ob stiku z njimi pordeči in postane vroča, saj se močno pospeši njena prekrvavitev. To lastnost eteričnih olj borovk lahko izkoristimo v namene zdravljenja. Pomešana z osnovnimi olji ali kot dodatek v mazilih za vtiranje, jih lahko uporabljamo za pomoč pri lajšanju težav z revmatizmom, za lajšanje bolečin v mišicah in sklepih in tudi ob raznih kožnih težavah, kot so nečista koža in akne, turi ali težave s slabo prekrvavljenostjo kože.

Hlapna olja lahko dodajamo zdravilnim kopelim, ki si jih pripravimo v primeru revmatičnih in nevralgičnih težav, ob motnjah prekrvavitve, pri nategih mišic, pa tudi ob težavah z dihali, kot so prehladna obolenja, zamašeni sinusi ali nos, bronhialne težave in astma. Eterična olja borovk uporabljamo tudi za inhalacije pri obolenjih dihalnih poti ter jih dodamo balzamom, ki pomagajo pri odpiranju dihalnih poti in olajšajo dihanje ob prehladih.

Od eteričnih olj iglavcev se največ uporablja eterično olje bora, ki ima srednjo noto, je srednje hlapljivo olje. Eterično olje bora deluje osvežujoče, antiseptično in dezinfekcijsko. Pogosto se uporablja v dišečih svečah ter v mešanicah za razkuževanje in osveževanje zraka. Kot bolj naravno alternativo osveževanja zraka, ga lahko uporabimo v difuzorjih ali izparilnikih. Dodajamo ga lahko tudi kopelim. Njegova uporaba je priporočljiva predvsem pri katarjih bronhijev, ob simptomih astme, pri težavah s sinusi in dihali nasploh, pa tudi ob prehladih in gripah, saj zmanjšuje izločanje bronhialnih žlez ter učinkuje antiseptično. Njegov značaj je vroč in pekoč. Eterično olje ima seveda drugačno kemično sestavo, kot olja iz terpentina.

V zdravilne namene s pridom uporabljamo tudi smolo, ki teče iz dreves na mestih, kjer so ranjena, da jih zaceli. Na ta način se iglavci samozdravijo ob poškodbah. To zdravilno lastnost smole izkoristimo za izdelavo mazil, ki jih uporabimo za celjenje in nego kože ter za zdravljenje kožnih težav — tako pri ljudeh, kot tudi pri domačih živalih. V preteklosti so gozdarji zelo cenili drevesno smolo iglavcev, ki so jo nabirali in nato v obliki domačih balzamov uporabljali za celjenje površinskih odrgnin na koži, ki so jih dobili ob delu.

Ker imajo eterična olja veliko moč, z njimi ravnajmo previdno. Hlapna olja delujejo dražilno na dihala, kožo ter sluznico in če jih ne redčimo pravilno, lahko povzročijo huda vnetja ter poškodbe na koži ali sluznicah. Kadar destiliramo svež material, torej mlade veje, vršičke in storže smreke, bora, ali jelke, dobimo eterično olje s tipičnim vonjem po iglavcih, ki je zelo prijeten in blagodejen.

Da se drevesa zaščitijo pred vplivi iz okolja, razvijejo obrambo na način, da iz skorje izločajo snovi, ki jih obvarujejo pred vdori mikroorganizmov, insektov, zajedavcev in drugih grozečih vplivov okolja. Iz skorje iglavcev, predvsem iz lubja bora in jelke, se tako pridobivajo eni izmed najmočnejših antioksidantov, kar jih poznamo. To sta predvsem piknogenol in abigenol. Slednjega so pred leti izolirali iz bele jelke kočevskih gozdov.

Zraven smol in eteričnih olj borovke izločajo še polifenole, ki jih radi uporabljamo v prehranskih dopolnilih. Piknogenol in seveda tudi abigenol se lahko v kombinaciji z omega-3 maščobnimi kislinami in sojinim lecitinom uporabita kot prehranski dodatek za pomoč pri težavah z rumeno pego in očesno mrežnico, saj predstavljata »dobro hrano« za možgane, drobne žilice in živce, hkrati pa pomagata krepiti odpornost telesa in delujeta protistresno.

Med zdravilne moči iglavcev sodi tudi njihovo pomirjujoče delovanje na človeški organizem. Vonj iglavcev je pogosto povezan z občutkom sprostitve in umirjenosti. Številni ljudje se zatekajo k sprehodom po iglastih gozdovih ali uporabi eteričnih olj iglavcev (aromaterapija) za zmanjšanje stresa, tesnobe in depresije. Raziskave kažejo, da lahko že nekaj minut hoje med iglavci v gozdu znatno zmanjša raven kortizola (stresnega hormona) v telesu.

V svetu, kjer se zdi, da se vsak dan pojavljajo novi načini in pristopi k doseganju zdravja in dobrega počutja, se vse več pozornosti usmerja v povsem naravne rešitve. Medtem ko se mnogi zatekajo le k farmacevtskim izdelkom, se vse več ljudi obrača tudi k naravi in naravnim metodam zdravljenja. Med naravnimi viri, ki imajo potencial za izboljšanje zdravja, iglavci izstopajo kot priljubljena izbira zaradi svojih številnih zdravilnih lastnosti. Iglavci iz družine borovk tako ostajajo pomemben del naravne medicine in zdravilstva. To znanje nam omogoča, da lahko uživamo v vseh njihovih zdravilnih koristih.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO IGLAVCEV

• Mešanica eteričnih olj za osvežitev zraka:

V keramični izparilnik dodamo nekaj vode, v katero nakapljamo po pet kapljic eteričnih olj bora, rožmarina, žajblja, evkalipta in cedre. V spodnjem delu izparilnika prižgemo čajno svečko — toplota bo pomagala, da bodo eterična olja intenzivneje izparevala v prostor.

• Dobrodejne inhalacije za lažje izkašljevanje pri astmi:

Nekaj sveže nabranih (lahko tudi suhih) borovih vršičkov prekuhamo v 0,5 dcl vode, dodamo nekaj zrnc soli in precedimo. Še toplo tekočino nalijemo v posodico na električnem inhalatorju in vdihujemo paro izmenično — trije globoki in trije normalni vdihi.

• Zdravilna čajna mešanica, ki jo pijemo pri obolenjih dihal:

Za pripravo čajne mešanice za podporo dihalom potrebujemo 30 g smrekovih in borovih vršičkov, 30 g ozkolistnega trpotca, 30 g zeli in cvetov trobentice ter 20 g listov lapuha. Suha zelišča dobro premešamo in hranimo v tesno zaprti stekleni posodi, na temnem in hladnem mestu. Za pripravo čaja žličko zelišč prelijemo z 250 ml vrele vode in po desetih minutah precedimo. Čez dan po potrebi popijemo nekaj skodelic toplega čaja.

• Recept za domači sirup iz mladih vršičkov iglavcev:

V velik kozarec za vlaganje izmenično naložimo plasti vršičkov raznih iglavcev in trsnega sladkorja. Ko kozarec napolnimo do vrha, ga pokrijemo in postavimo na sončno mesto. Naslednji dan vsebino še dopolnimo in kozarec pustimo na soncu tako dolgo, da se sladkor v celoti raztopi. Po potrebi lahko zmes vmes večkrat pomešamo, da pospešimo raztapljanje sladkorja. Ko je sirup pripravljen, ga precedimo in nalijemo v čiste steklenice iz temnega stekla. Ostanek vršičkov lahko hranimo v kozarcu v hladilniku in jih uporabimo za pripravo čaja. Sirup pijemo ob kašlju in prehladih.

• Recept za blagodejno mazilo iz smrekove smole:

Žlico smrekove smole (lahko tudi več) in 10 g čebeljega voska počasi segrevamo in med stalnim mešanjem raztopimo v 1 dcl olivnega olja. Še toplo tekočino nalijemo v čiste steklene kozarčke, ohladimo in pokrijemo. Če bomo smrekovo mazilo uporabili na večjih površinah kože, najprej na manjši površini kože preverimo, če naša koža mazilo dobro prenaša (ne sme se pojaviti draženje kože). Smrekov balzam uporabljamo za pospeševanje celjenja in nego ran ter za lajšanje vnetnih bolečin ob revmatičnih težavah.

• Kopel z izvlečkom bora in smreke, ki pomaga odpirati dihalne poti:

Vodni izvleček za zdravilno kopel pripravimo tako, da 150 g svežih mladih poganjkov ter zelenih narezanih storžev bora in smreke prelijemo z dvema litroma vrele vode, pokrijemo in pustimo stati 20 minut. Nato poparek precedimo in vlijemo v kad s toplo vodo, v kateri se okopamo za 30 minut.