Navadni hmelj, ki ga poznamo tudi pod imenoma pravi ali divji hmelj (latinsko ime Humulus lupulus), je sicer najbolj poznan kot sestavina za pripravo piva, a je pomemben tudi kot zdravilna rastlina, ki pomirja naše telo in duha ter nam pomaga do boljšega spanca. Je dragocena in uporabna rastlina, polna dobrodejnih in zdravilnih učinkovin, zaradi česar se ga je prijel vzdevek »zeleno zlato«.

Že pred več stoletji so pridelovalci hmelja opazili njegovo uspavalno moč, saj so obiralci ob delu na hmeljiščih vedno postajali zaspani. Najprej so mislili, da je to zaradi smole, ki so jo ob nabiranju cvetov nehote vnesli v usta, ali morda zaradi vdihavanja cvetnega prahu, oziroma drobnih žlez in njihovih izločkov, ki so v cvetovih. Danes pa vemo, da je pomirjevalni učinek hmelja posledica vsebnosti hitro hlapljive učinkovine, ki jo vsebuje sveža rastlina, imenovane metilbutenol.

Tako se je torej pričelo spoznavanje zdravilnih učinkov hmelja, ki se že dolgo s pridom uporablja kot blago uspavalo in blažilec stresa. Zdravilnost hmelja so naši predniki k sreči odkrili precej hitro — stari zapisi pričajo o tem, da uporaba navadnega hmelja v namene zdravljenja sega v obdobje srednjega veka.

Sprva je veljalo prepričanje, da dodajanje prevelikih količin hmelja v pivo spodbuja melanholično razpoloženje in povzroča bolečine v glavi ob pitju piva, kasneje pa so ugotovili, da za to ni kriv hmelj. Zanimivo je, da v preteklosti hmelja pivu niso dodajali le zaradi njegovega značilnega grenkega okusa, temveč predvsem zaradi njegovih protimikrobnih lastnosti, ki učinkovito preprečujejo rast mlečnokislinskih bakterij in s tem kisanje piva. Kljub temu pa je seveda ravno hmelj odgovoren za značilno aromo in grenkobo piva. V pivovarstvu so ga uporabljali že v 8. stoletju.

Če pogledamo globje, vidimo, da uspavalni učinek te zdravilne rastline pravzaprav ni tako presenetljiv pojav, saj je divji hmelj botanični sorodnik konoplje. Sodi v družino konopljevk (Cannabaceae), vendar je brez značilnega psihoaktivnega učinka. Prav tako ne vpliva na zbranost pri delu, nima vpliva na sposobnost vožnje in ne povzroča odvisnosti.

Hmelj je značilen predvsem za jugozahodno Azijo in Severno Ameriko. V Evropi je v naravi redek — na evropskih tleh namreč prevladuje gojeni hmelj. V Sloveniji ga je največ na plantažah v Savinjski dolini. 

Raste kot vzpenjalka in doseže višino do 6 metrov. Je večletna rastlina, oziroma trajnica, ki lahko doseže starost do 20 let. V naravi ga najdemo v živih mejah, med grmovjem in po senčnih gozdnih obronkih, kjer se ovija okoli dreves in grmov. Všeč so mu globoka in bogata tla, na legah, ki so zaščitene pred vetrom. Zanimivo pri tej rastlini je, da je za razliko od večine ostalih ovijalk in vzpenjalk desnosučna, kar pomeni, da raste in se ovija v smeri urinega kazalca. 

Njegovi listi so enostavni, srčaste oblike, grobo nazobčani in obojestransko poraščeni z dlačicami. Na spodnjem delu rastline so listi prav tako nazobčani, vendar so razdeljeni na 3 do 5 delov ali krp. Steblo je robato in dlakavo po robovih.

Navadni hmelj je dvodomna rastlina, a tako za namene gospodarstva in pivovarstva, kot tudi za zdravilstvo so uporabne samo ženske rastline, katere tvorijo klasasta socvetja v obliki majhnih svetlo zelenkastih storžkov. Rastlina cveti od julija do septembra. Po cvetenju se razvijejo plodovi v obliki drobnih oreščkov. Moška socvetja so latasta, dolga od 5 do 10 cm in so brez grenčin.

Cvetove ženskih rastlin za zdravilne namene obiramo od avgusta do septembra, ko so popolnoma dozoreli in se v njih razvijejo žlezne dlačice, ki so nežno rumene barve. Te žleze izločajo grenek izloček, imenovan lupulin, ki na pogled spominja na grob prah, katerega lahko opazimo kot drobna rumena zrnca, če pogledamo med tanke zelene luskice v cvetu. Na otip je lepljiv, ima smolnato, oziroma voščeno konsistenco ter prepoznaven, za to rastlino značilen vonj.

Z rumenim prahom prekrite žlezne dlačice so najbolj zdravilni del rastline (nosilec učinka), saj vsebujejo največ dobrodejnih učinkovin. Hmeljevi storžki vsebujejo grenčine, ki jih je največ ravno v žlezah, in sicer kar 50—80 %. Njegovi najpomembnejši grenčinski kislini sta humolon in lupolon. V cvetovih in njihovih žlezah najdemo tudi hlapno, oziroma eterično olje, valeriansko kislino, flavonoide, tanine in še marsikatero drugo koristno spojino.

Če želimo žleze izločiti iz cvetov, potem storžke dobro posušimo in z močnim stresanjem nad sitom iz njih presejemo rumeni prah, ki vsebuje največ zdravilnih učinkovin. Če pa želimo žleze in njihove izločke uporabiti skupaj s cvetovi, moramo biti pri obiranju in sušenju cvetov zelo previdni, da z njimi ravnamo nežno ter jih ne stresamo ali poškodujemo, saj s tem lahko izgubimo žleze, ki se hitro iztresejo iz cvetov, še posebej, ko je rastlina že suha. Pred uporabo posušene storžke zdrobimo, da se rumeni prah (lupulin) enakomerno razporedi po posušenem zelišču.

Zdravilne pripravke iz divjega hmelja uporabljamo kot tonike (za zmanjševanje telesne in duševne utrujenosti), grenčice (za spodbujanje apetita in lajšanje težav s prebavo) in diuretike (kot pomoč pri odvajanju vode iz telesa). V naravnem zdravilstvu se tradicionalno uporablja v obliki tinkture, čaja in čajnih mešanic, dandanes pa je na voljo tudi v obliki stisnjenk, tablet in kapsul.

Hmelj je pogosta sestavina pomirjevalnih čajev, ki jih pijemo predvsem ob večerih in pred spanjem, lahko pa tudi čez dan, kadar smo nemirni. Zaradi njegovega pomirjevalnega učinka po zeliščnih pripravkih iz hmelja posežemo v primeru motenj spanja, razdražljivosti, nervoze in stresa. Če mu primešamo še kamilico, slez, trpotec in poprovo meto, lahko takšno čajno mešanico uporabimo celo kot zdravilo pri sindromu razdraženega črevesja. Hmelj namreč ugodno vpliva na prebavo in pomaga pri lajšanju krčev v črevesju. Učinkovit je tudi kot pomoč pri čiščenju krvi.

V obliki tinkture se lahko uporablja kot pospeševalec teka in prebave. Hmeljeva tinktura se priporoča tudi za pomirjanje v primeru živčnih napetosti in različnih oblik strahov, tesnobe ali anksioznosti. V ta namen uživamo 3-krat po 2 ml tinkture dnevno.

Njegovi izvlečki delujejo antioksidativno, protivnetno ter antiseptično. Njihov protibakterijski učinek se kaže predvsem v sposobnosti uničenja gram pozitivnih bakterij. Najnovejše raziskave kažejo, da med drugim učinkovito deluje tudi na bakterijo Staphylococcus aureus, ki povzroča gnojne okužbe kože in ran. V laboratorijih z najsodobnejšo tehnologijo danes pogosto potrjujemo spoznanja, ki jih naravna medicina intuitivno uporablja že stoletja. V naravnem zdravilstvu je namreč že dolgo znano, da lahko ob težavah s kroničnimi kožnimi razjedami ali gnojnimi ranami prizadeta mesta na koži izpiramo z ohlajenim poparkom iz svežih hmeljevih storžkov, ki bo pomagal pri pomiritvi vnetja in razkuževanju.

Ker vsebuje dokaj visok delež fitoestrogena, ima pretirano uživanje hmelja (tudi v obliki piva) za posledico pomanjkanje libida pri moških. Pri ženskah pa se v ljudski medicini prav zaradi estrogenega učinka že od nekdaj uporablja za spodbujanje menstruacije. Najdemo ga tudi v zeliščnih mešanicah in pripravkih za lajšanje težav v menopavzi.

Deluje pomirjevalno na višje živčne centre, zato ga ne smemo uživati, če smo nagnjeni k depresiji. Izogibajo naj se mu tudi ljudje s preobčutljivostjo ali alergijo na hmelj. Pri ljudeh z občutljivo kožo lahko sveža rastlina ob stiku s kožo izzove kožno reakcijo — kontaktni dermatitis. Njegova uporaba se odsvetuje majhnim otrokom, nosečnicam in doječim materam. Sicer velja za precej varno rastlino.

Značaj hmelja je mrzel, suh in grenak, rahlo pekoč.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO HMELJA

• Recept za pomirjevalni čaj iz hmelja:

Za pripravo čaja prelijemo 1 čajno žličko (1—2 g) cvetov divjega hmelja z 250 ml vrele vode. Pustimo, da se zelišče namaka 10 minut in nato pripravek precedimo. Do 3-krat dnevno popijemo po eno skodelico toplega, sveže pripravljenega čaja. Če občutimo, da tako pripravljen napitek še nima dovolj močnega sprostilnega učinka, potem pri naslednji pripravi čaja povečamo količino droge, dokler ne dosežemo želene stopnje učinka. Uporabimo lahko tako posušene, kot sveže storžke.

• Čaj za sproščanje, ki odžene skrbi in nam pomaga zaspati:

Za pripravo domače čajne mešanice za sproščanje potrebujemo 40 g hmeljevih cvetov, 60 g korenine baldrijana, 30 g listov melise in 5 g cvetov prave sivke. Posušena zelišča dobro premešamo in shranimo v tesno zaprti stekleni posodi, ki jo postavimo na suh, hladen in temen prostor. Za pripravo čaja prelijemo 1—2 čajni žlički zelišč z 250 ml vode. Čaj pijemo ob težavah z nespečnostjo, nemirom, razdražljivostjo, tesnobnostjo ali za splošno pomiritev pred spanjem.

• Naravne zeliščne blazinice za mirnejši spanec in dobro voljo:

Priljubljena je tudi uporaba s hmeljevimi storžki napolnjenih blazinic, ki jih namestimo pod vzglavnik, na katerem spimo. Zeliščne blazinice pomirjajo in nam pomagajo do lagodnejšega in globjega spanca. Iz storžkov se izločajo blagodejna eterična olja, ki delujejo prijetno ter sproščujoče na telo in duha. Blazinico izdelamo tako, da platneno bombažno vrečico napolnimo s posušenimi cvetovi hmelja. Po želji lahko dodamo še druga zelišča, kot so sivka, baldrijan ali kamilica. Rob blazinice zapremo in zašijemo, da se zelišča ne morejo razsuti iz nje.

• Recept za dobrodejni zeliščni obkladek proti krčnim žilam:

Obkladek s hmeljevim čajem se priporoča ob težavah s krčnimi žilami. V ta namen čisto gazo ali bombažno krpico namočimo v mlačen hmeljev čaj ali z vodo razredčeno tinkturo. Obkladke za 30 minut položimo na prizadeta mesta na koži, kjer se pojavljajo krčne žile. Postopek lahko ponavljamo vsak dan, oziroma dokler ne opazimo izboljšanja.

• Zdravilna tinktura za dober tek in lažjo prebavo:

Za pripravo domače tinkture potrebujemo 100 g hmeljevih storžkov, ki jih prelijemo s 500 ml 45 % tropinovca ali drugega domačega žganja ter vse skupaj pustimo namočeno 3 tedne v zaprtem kozarcu za vlaganje. Vmes kozarec večkrat pretresemo. Po tem času tinkturo precedimo in prelijemo v čisto steklenico iz temnega stekla. Tako pripravljene zeliščne kapljice uporabljamo za spodbujanje apetita, ob počasni prebavi in prebavnih krčih, pa tudi kot blago uspavalo ali za pomiritev ob nemiru in zaskrbljenosti.