Povsod so. Na travnikih, ob njivi, v gozdu, v planinah. Ob vsaki potki … In še na vrtu. Rožne vodice, zapestnice in solatke iz marjetic, vijolic, trobentic. Vedno se je našlo nekaj. Čajčki iz vsega, kar sem nabrala mimogrede, po poti, na hitro, so bili vedno najslajši. Od nekdaj obožujem vonj in okus sveže nabranih zelišč.”
Veliko zdravilnih rastlin imam na vrtu. Continue Reading
“Ne glede na to ali kupuješ luksuzne kozmetične izdelke ali izdelke »za vsak žep«, izdelke, ki napeljujejo na čisto in naravno; vsem je nekaj skupnega – od njih pričakuješ, da bodo naredili čudeže. Jaz ti ne obljubljam čudeža, prepričana pa si lahko, da boš z mojimi izdelki SUNNA, new skin care culture, prve slovenske ekološke kozmetike, dobila izdelek, ki ne vsebuje snovi, ki bi kakorli škodovale tvojemu zdravju, koži ali okolici.”
Kozmetiko sem pred leti začela izdelovati za svojo uporabo, saj na trgu nisem našla in, roko na srce, še vedno ne najdem izdelkov, ki vsebujejo aktivne ekološke sestavine, ob enem pa so prosti vsakršnih, po moje nepotrebnih dodatkov, za lepšo konsistenco, lepšo barvo, hitrejše vpijanje, emulgatorjev, konzervansov in podobnega. Ustvarila sem izdelke izbranih aktivnih sestavin, ki pa niso instant rešitev naših težav s kožo, so nekaj, veliko bolj na dolgi rok. Ne zanimajo me hitro vpojne, lahke kreme, ki zatrjujejo, da imajo v sebi zelo veliko vlage, a na deklaraciji ne piše, da bodo na mojem obrazu ostale, kot druga koža ali pa, da bo moja koža zategovala, ko jo bom izprala iz obraza. Zanima pa me, če je to, kar nanašam na kožo, koži dostojno, udobno, učinkovito in zdravo, če je meni prijetno ob uporabi, če zadosti mojim potrebam po udobni in bogati ekološki kozmetiki, za katero lahko ponosno, kot proizvajalka tudi stojim. Res je, da se moje kreme malo počasneje vpijajo, včasih si celo nežno popivnam obraz (kadar je preveč nanesem), a občutek po nanosu je prijeten, “koži lasten”.
Vesela sem, da sem se l. 2009 odločila svojo kozmetiko (takrat pod imenom Zeleno) plasirati na tržišče, saj sem svoj nabor izdelkov še razširila – za vse nas. Od vedno vztrajam pri vrhunski kvaliteti surovin, ki jih skrbno poiščem in preizkusim, vztrajam pri svojih načelih in svoji kreaciji, za katero trdno stojim in lepemu občutku, ki me ob uporabi prežame. Že veliko let sem občutljiva in zahtevna uporabnica svoje lastne kozmetike in v hecu rečem, da imam 69 problemov, a moja koža, ni eden izmed njih. Glede na svoja leta, imam zelo lepo kožo.
“Vse uporabljene sestavine napeljujejo kožo in duh k dobremu počutju. Moja filozofija je narediti izdelek, prost kemikalij, pesticidov, konzervansov in emulgatorjev, ki s premišljeno sestavo, po načelu manj je več, zadostijo različnim potrebam naše kože.
S prvinskim vonjem pa nas popeljejo nazaj, k naravnim izvorom olj in rastlin.
ZDRAVILNI IN NAVADNI JEGLIČ (Primula veris/Primula vulgaris)
Pogled na ti dve pomladni cvetlici zmeraj razveseli. Navadni jeglič, poznan kot trobentica, se pojavi prvi. Je zelnata trajnica, s kratko, rjavo koreniko. Listi so jajčaste oblike, valoviti in nazobčani. Njena privlačnost je v preprosti popolnosti njenih rumenih cvetov, ki zgodaj pomladi prekrijejo travnike. Visoko kimajoči zdravilni jeglič, nežno dišeč po medu, pa je malone iztrebljen. Ker je divji zdravilni jeglič zaščiten, lahko sejemo ali sadimo tudi bolj prilagodljive udomačene vrste, tako, da bomo še naprej lahko uživali ob pogledu na čudovito rumeno barvo cvetočih preprog na domačih travnikih.
Raste na deloma senčnih in sončnih travnikih. Trobentica ima raje vlažne travnike, medtem, ko zdravilni jeglič uspeva na ilovnatih tleh. Pri zdravilnem jegliču se iz pritlične listne rozete steblo z zlatorumenimi venčnimi in zelenimi čašastimi listi dvigne 10 – 20 cm od tal, medtem, ko so trobentičini cvetovi posamično na tankih stebelcih, visokih okoli 5 cm. Jeglič cvete od marca do začetka maja, takrat ga tudi nabiramo. Sveži cvetovi so prijetnega medenega vonja in sladkobnega okusa. Cvetovi visokega jegliča so manj aromatični.
V zdravilne namene uporabljamo celotno zel obeh trajnic. Trobentičine korenine pa tudi za umirjanje glavobolov živčnega izvora. Sicer nabiramo cvetove in liste obeh jegličev, ki jih lahko uživamo presne v solatah ali jih sušimo za čaj. Cvetove lahko dajemo zaradi lepšega videza tudi v razne čajne mešanice, saj pri sušenju ohranijo lepo rumeno barvo. Posušimo jih v tanki plasti in hitro, da ne porjavijo.
Pri nabiranju listov moramo biti pozorni, da so le-ti zdravi, brez glivičnih okužb. Nekateri ljudje dobijo ob nabiranju jegliča izpuščaje ob stiku z njegovimi dlačicami. Če ste med njimi, ga ne nabirajte ali pa se zaščitite z rokavicami.
Jeglič je, kot ena prvih spomladanskih rastlin, pomemben pri premagovanju zdravstvenih težav, ki se nas rade lotijo ob koncu zime, saj pozdravi vse katarje, zasluzenje in kašelj. Korenina in cvet tudi čistita kri, Po Kneipu pomaga tudi pri protinu in revmi, če pijemo dve skodelici jegličevega čaja dnevno. Čaj blaži glavobol, pomirja, krepi živce in srce. Cvetovi namočeni v vinu krepijo srce. V mešanici s sivko, meliso, hmeljem, baldrijanom in šentjanževko je učinkovito uspavalo. Kadar ga mešamo z mladimi brezovimi listi, mladimi koprivnimi listi in regratom dobimo odličen pomladanski čaj za čiščenje krvi. Čaj, ki ga pripravimo iz hitrega prevretka korenin pomaga zdraviti ledvice in ledvične kamne.
V jegliču je kar nekaj učinkovin, najpomembnejši so gotovo saponini, ki rahljajo in odpravljajo sluzi, zato ga največ uporabljamo pri katarjih zgornjih dihalnih poti in kroničnem bronhitisu. Saponini in flavonoidi delujejo diuretično, zato lahko jegličev čaj uporabljamo tudi za odvajanje vode. Saponin se nahaja v glavnem v korenini, vsebujejo pa ga tudi zelene cvetne čašice in listi, zato cvetove pobirajmo s čašami, ki vsebujejo tudi nekaj C vitamina, vred. Odrasli in otroci po desetem letu starosti lahko dnevno 1,5 g jegliča, pripravljenega kot čaj. Uživa se večkrat dnevni v manjših količinah. Težave z njim pa lahko imajo ljudje z gastritisom in želodčnimi razjedami, zato naj se mu izogibajo. Previsoki odmerki pa lahko povzročajo slabost z bruhanjem in drisko.
Cvetove lahko namočite tudi v destilirano vodo, to naj bi odpravljalo pege, obliž iz lista pa bo pospešil celjenje ran, blažil otekline in bolečine.
Skratka, če nič drugega, posrkajte nekaj sladkega nektarja iz njegovih cvetov in svojim otrokom pokažite, kako se oglašajo trobentice.
Spomladanski čaj za čiščenje krvi:
Poparek pijmo 2 – 3 x dnevno.
Čaj pri dolgotrajnem kašlju:
Skuhamo liter in pol čaja in pijemo čez cel dan.
Patricija Šenekar
MELISA (Melissa officinalis) MELISA (Melissa officinalis)
Pred veliko leti sem si posadila grmiček citronske melise. Sedaj jih imam že cel kup, ki so se same posejale po mojem vrtu. Če bi hotela to preprečiti, bi jih mogla porezati takoj po cvetenju, tako pa jo pustim preko zime, suhe poganjke Continue Reading
VELIKA KOPRIVA (Urtica dioica) Njena zdravilna moč je znana že dolgo in je neizmerna. Vsestranska je tudi njena uporaba. Iz nje pripravljamo sok, čaje, tinkturo, mazila, gnojila … Je zeljnata trajnica in uspeva povsod, kjer je v zemlji dovolj dušika.
ŠIPEK (Rosa canina) Ob gozdnih obronkih, posekah in zapuščenih travnikih, po nižinah in hribovju, da je le sončno in rodovitno, se na vse strani bohotijo bodeče veje divje rože, šipka. Šipek je do tri metre visok grm s povešenimi vejami, na katerih je veliko trnjev.
ŠENTJANŽEVKA (Hypericum perforatum) Verjetno ni primernejše rastline, ki zaznamuje poletni čas, kot je to šentjanževka. Ko nas sonce obsije z najvišje točke neba, prav živahno porumeni naše travnike, poseke, zaraščene gozdne robove.
GOLOSTEBELNI SLADKI KOREN (Glycyrrhiza glabra) Sladka rešitev za preganjanje utrujenosti in krepitev vitalnosti je golostebelni sladki koren ali sladič.
RUMENI SVIŠČ (Gentiana Lutea) Rumeni svišč pri nas bolj poznamo pod imenom encijan, pa tudi košutnik.
ROŽNI KOREN (Rhodiola rosea) Rožni koren ali rodiola je samonikla trajnica iz družine tolstičevk (krasul).
