HRAST (Quercus)

Hrastov je več vrst v glavnem pa pri nas ločimo Dob (Quercus robur) in Graden (Quercus petraea). To so mogočna drevesa, ki zrastejo tudi do 35 metrov in imajo obseg debla tri metre in več.

Posušeno hrastovo lubje je zelišče, ki krči tkiva, blaži vnetja, ustavlja krvavenje, drisko in zdravi različna kožna stanja. V zdravilstvu se uporablja skorja obeh vrst hrasta, tako doba, kot gradna. Razlika med njima je v tem, da ima dob kratek listni pecelj, medtem, ko je pecelj plodu (želoda) dolg, graden pa ima obratno, dolg listni pecelj in kratek pecelj plodu.

Nabiramo lubje mlajših vej od maja do junija. Lubje je trpkega, grenkega okusa saj vsebuje veliko čreslovin, ki delujejo adstringentno na tkiva, to pomeni, da jih krči, »vleče skupaj«. Da ne uničujemo mladih hrastov je bolje, da hrastovo lubje kupimo pri zeliščarju ali v lekarnah.

Za zunanjo uporabo se uporablja prevretek iz hrastovega lubja za celo vrsto kožnih težav, kot so rane, gnojenja, čiri, plenični izpuščaj, potenje nog, ekcemi … Lubje damo v mrzlo vodo in ga po vrenju kuhamo še 10 minut. S to tekočino vlažimo kožne spremembe in pustimo, da se osuši, ali naredimo obkladke. To ponavljamo po potrebi, do tri dni. Prav tako lubje lahko dodajamo kopelim, ali si pripravimo sedečo kopel pri težavah z danko. Pri lažjih vnetjih grla in sluznic ustne votline lahko grgramo hrastov čaj. Delamo si lahko tudi kopeli pri težavah z glivicami.

Notranje se ne premočan čaj uporablja pri težavah z vnetji želodčne in črevesne sluznice, želodčnih čirih, saj ustavlja krvavenja in blaži vnetja. Priporočajo ga tudi pri vnetjih ledvic, zlatenici in nabreklih jetrih. Uporablja se tudi za zaustavljanje drisk, v ta namen se pripravi dve minutni prevretek in se pije po požirkih čez dan. Kneipp je priporočal ovijanje vratu s hrastovim obkladkom pri golšavosti.

Praženo seme (želod) so včasih uporabljali kot kavni nadomestek, tudi pri zaustavljanju drisk, rahitisu in boleznih mehurja. Tudi danes je še mogoče dobiti želodovo kavo. Želod se olupi ter praži na zmernem ognju, da postane temno rjav, nikakor zažgan.  Nato se ga zdrobi in hrani v zaprtih posodah do uporabe. Kava se naredi tako, da želodov prah damo v vrelo vodo in kuhamo še nekaj minut. Lahko se doda še sladkor in mleko. Hrastov želod je starodavno živilo človeka. Želodova jedrca so v preteklosti omejevala lakoto mnogih ljudstev. Prva omemba želoda sega v čase antične Grčije, tudi Indijanci severne Amerike so ga uporabljali v prehrani, kot eno osnovnih živil. Vedeli so njegovo prehransko vrednost in poznali načine, kako ga pripraviti za prehrano ljudi (namakanje, zakopavanje…), saj so morali odstraniti grenke taninske kisline, da je postal primeren za uživanje. Danes je lažje, saj poznamo enostavne metode za odstranjevanje taninov. Visok, zrel hrast lahko v sezoni, ob dobrih vremenskih pogojih rodi tudi do 100 kg želoda. Želod ima nizko vsebnost sladkorjev, zato ga lahko uporabljajo tudi diabetiki. Brez taninov ima zelo dober okus. Želodovo moko lahko uporabljamo v različnih receptih, npr. za peko kruha, nadomestimo lahko približno četrtino pšenične moke. Želod je vir ogljikovih hidratov, beljakovin, mineralov, vitaminov, aminokislin … ima manj maščob kot ostali oreščki.

Biodinamični kompostni preparat 505 iz hrastovega lubja izdelujemo iz grobega zunanjega dela lubja pecljatega hrasta doba (Quercus robur). Zastopa sile vitalnosti nadsončnega planeta Marsa. Hrastovo lubje predstavlja vmesni produkt med rastlinskim in živim zemeljskim. Kalcij, ki je nujen za gnojenje, je strukturiran v hrastovem lubju na način, da v oživljenem stanju preko komposta tla harmonizira in preprečuje bolezni rastlin. Bolezni lahko nastanejo tudi zaradi prebujne rasti, kadar je premočno delovanje etrskega proti astralnemu na rastlino. Kadar etrsko na rastlino deluje premočno je vse mehko, vodeno. Uživanje takšne hrane pa spodbuja nastajanje sluzi v telesu.

Ker skorja pripada področju korenin, jo nabiramo na dan za korenino v septembru. Lubje zakopavamo okrog Mihaelovega z drugimi preparati na razdalji vsaj 50m. Za vegetabilno različico hrastovega kompostnega preparata lahko uporabimo debelo hrastovo vejo, ki jo napolnimo z lubjem in prav tako zakopljemo na močvirno področje ali na področje, kamor bo čez zimo curljala deževnica. Preparat izkopavamo spomladi, ga osušimo in hranimo v keramični posodi v šoti. Preparat uporabimo pri izdelavi komposta, v njem pa lahko namakamo tudi semena krompirja, solate in ovsa pred setvijo.

Želodove palačinke

2/3 skodelice moke,
2/3 skodelice želodove moke,
1 žlico vinskega kamna
malo soli
1 1/2 skodelice mleka,
2 jajci,
4 žlice raztopljenega masla.

Poparek
10 g hrastove skorje prelijemo s skodelico vrele vode. Popijemo tri do pet skodelic dnevno pri akutni driski. Kombiniramo ga lahko tudi z drugimi čreslovinskimi zelišči, npr. srčno močjo. Hrastova skorja naj se raje uporablja zunanje.

Kopeli in obkladki
100 g hrastove skorje kuhamo v litru vode 10 – 15 minut. V tem prevretku namakamo noge, roke, z njim delamo obkladke 3 – 4x dnevno, a največ 2- 3 dni skupaj. Uporabimo za vneto in razpokano kožo (ne za dermatitis), kožni izpuščaj, ki rosi, pri ozeblinah, glivicah, pleničnemu izpuščaju … Paziti moramo, da nam prevretek ne pride v stik z očmi.

Prevretek za grgranje in izpiranje ust pripravimo tako, da žličko skorje prelijemo z 200 ml vode in kuhamo pet minut. Uporabimo ob vnetjih žrela in za izpiranje ran.