META (Mentha speices)

Po zaslugi svojega značilnega, ostrega vonja so mete ene izmed bolj priljubljenih čajnih zelišč v vrtu. Da je bila meta zelo priljubljena že od nekdaj, povedo tudi stari biblijski zapisi, ki omenjajo, da so farizeji pobirali desetino od mete, kopra in kumine.

Hebrejci so z njo potresali tla v sinagogah, rimski pesnik Ovid jo je omenjal kot simbol gostoljubnosti v svojih pesmih, v šestnajstem stoletju pa so jo, omenjeno, uporabljali za nastiljanje prostorov, v katerih so se sproščali in počivali. Z njo so Rimljani odišavljali vino in omake, Japonke pa so nosile ogrlice njenih listov za zaščito pred boleznimi.

Spada v družino usnatic, za katere je značilno štirioglato steblo. Stebla so gola, listi pecljati, nasproti sedeči, podolgovato jajčasti in koničasti, listni rob je nazobčan. Iz zalistnikov rastejo poganjki, ki poleti zacvetijo v klasastem socvetju. Vsebuje od o,5 do 4 % eteričnega olja, grenčine, flavonoide in triterpene.

Meta je zelo nezahtevna rastlina, ki bo uspevala v skoraj vsakih pogojih, a najbolj ji ustrezajo vlažna, dobro odcedna humusna tla, v deloma senčni legi. Uspešno raste tudi v lončkih v stanovanju. V zanjo ugodnih pogojih se nenadzorovano hitro razmnožuje z zelo razvejanim koreninskim sistemom, zato je pametno, da jo fizično omejimo, če ne želimo, da se nam preveč razraste. Razmnožimo jo lahko s koreninskimi potaknjenci ali pa odrezana stebla preprosto namočimo v vodi, kjer bodo pognala koreninice. Lahko jo tudi posejemo.

Poznamo preko 600 različnih vrst met, njihovo število pa se s hibridizacijo iz leta v leto povečuje. Med najbolj poznanimi vrstami so poprova, črna, maroška oz. spearmint, korziška, jabolčna, ingverjeva, kodrastolistna, vodna, oblolistna in številne druge. Različne vrste met vsebujejo veliko elementa etra, ta po ayurvedi pomirja, hladi, čisti in širi. S svojo eterično naravo lajšajo mentalno in čustveno napetost. Njeno delovanje je blago.

Listi mete so zaradi svojega priljubljenega vonja zelo priljubljena začimba, tudi posušeni dolgo ohranijo svoj vonj, zaradi njenih blagodejnih učinkov na telo, pa se uporablja tudi v fitoterapiji in farmaciji.

V kuhinji uporabljamo svojo najbolj priljubljeno meto ali pa mešanico različnih vrst za osvežilne čaje. Zelo uporabna je v čajih poleti, saj nas ohlaja iz notranjosti in spodbuja potenje. Za to „hlajenje“ je kriv mentol, ki je glavna sestavina metinega hlapnega eteričnega olja.  Z meto lahko pripravljamo razne omake, zeliščne kise, olja, sirupe, dodajamo jo v marmelade, čežane, sadne solate, osvežilne pijače, likerje, čokolade, bonbone in žvečilne. Okus je oster, pekoč, sladek.
Ker pospešuje tvorjenje sline, želodčne kisline in izločanje žolča jo lahko kot začimbo uporabimo tudi pri težje prebavljivih jedeh, npr. mesnih pečenkah, stročnicah, siru. Nabiramo jo pred cvetenjem, saj je takrat najbolj aromatična.

V fitoterapiji se meta uporablja pri slabosti, saj pomirja želodec. Pospešuje nastanek prebavnih sokov, kar lajša prebavo. Ureja težave z napihovanjem v prebavilih in težave z vetrovi. Iz metinih listov naredimo poparek ali tinkturo. Pomirja tudi živčne napetosti in krče.

Eterično olje poprove mete pomaga lajšati prehlad in glavobole. Pri prehladu ga kapljico kanemo na tkanino in močno vdihnemo. Ob glavobolih pa z njim nežno natremo senca. Pri tem zelo pazimo, da nam ne zaide v oči.

Tudi za nego razpokane kože na rokah jo lahko uporabimo, v ta namen naredimo zelo močan poparek. Močan čaj lahko dolijemo vodi za poživljajočo in osvežilno kopel.

Vsakodnevno pitje čaja mete, pa bi lahko slabo vplivalo na želodčne stene (rane) in tudi na srce. Odsvetuje se tudi v nosečnosti in med dojenjem. Eterično olje lahko izzove tudi alergično reakcijo, ki je posledica delovanja mentola in se izraža kot kontaktni dermatitis.

ZELENI ČAJ Z METO

Z 2 dcl vroče (75°C) vode prelijemo žličko zelenega čaja, npr. Sencha in dodamo vejico mete. Po dobrih dveh minutkah precedimo.

ČOKOLADNI SLADOLED Z METINO SMETANO

  • 2 dcl stepene sladke smetane
  • 100 g listov sveže poprove mete zelo drobno nasekljamo ali zmeljemo v multipraktiku z veliko žlico sladkorja v prahu.
  • Čokoladni sladoled

Stepeni smetani primešamo meto s sladkorjem in z njo okrasimo sladoled.

JABOLČNA MARMELADA Z METO

  • 3 kg naribanih jabolk
  • 500 g rjavega sladkorja
  • 200 g narezane sveže mete

Počasi raztopimo sladkor, dodamo naribana jabolka in počasi dušimo do vretja. Ko se jabolka popolnoma zmehčajo dodamo narezano meto in kuhamo še 5 minut. Napolnimo v kozarčke, ki jih še vroče zapremo.