NAVADNA BREZA (Betula pendula)

Breza je vsem poznano drevo. Zaradi njene značilne bele skorje jo vidimo že od daleč in je lepa popestritev gozdnih robov in tudi travnikov. Jeseni se tudi njeno listje obarva zlato-rumeno, kar jo naredi še bolj markantno.

Je listopadno drevo, visoka je od 15 pa tudi do 30 metrov. Njena bela skorja je gladka, ko so drevesa mlada in lahko jo v trakovih luščimo. S starostjo in debelenjem pa razpoka in takrat njeno razbrazdano deblo posivi. Brezova skorja je bele barve, ker so njene plutaste celice obarvane z betulinom. Njene mlade vejice so tanke in povešene. Ima lepljive brste in kasneje rombaste liste z nažaganim listnim robom. moški in ženski cvetovi so ločeni, oboji v obliki mačic. Cveti od aprila do maja, kar povzroča alergikom tudi obilo težav. Njeni plodovi (semena) so majčkeni, 2 mm veliki oreščki, ki jih raznaša veter in z njimi se breza tudi razmnožuje. Dočaka tudi do 100 let. V zdravilne namene se uporabljajo, listni popki, mlado listje, sok in lubje. Za svojo zelo hitro rast potrebuje veliko vode, ki jo črpa iz tal.

Brezovi mladi popki se nabirajo zelo zgodaj spomladi, marca, uporabimo pa jih lahko sveže ali posušene. Popke lahko uporabimo kot dodatek v »divjih« solatkah, prav tako mlado listje. Popki vsebujejo nekaj blagodejnih eteričnih olj, ne vsebujejo pa vitamina C, ki se razvije kasneje v listih. Liste, nabiramo od aprila do junija. Trgamo največje popke in najmehkejše liste.

Iz popkov in lubja si pripravimo čaj, ki ga ne smemo prevreti, torej le preliti z vrelo vodo. Ta čaj pospešuje predvsem izločanje seča, ki je pomembno, kadar imamo v telesu preveč nakopičeno vodo zaradi motenj krvnega obtoka, blažjih težav z ledvicami in jetri. Ker pa se s povečanim izločanjem vode izloča tudi sečna kislina, nam olajša tudi bolečine v sklepih, ki so prisotne pri revmatičnih obolenjih. Prav tako se čisti in zdravi tudi mehur. Koristi  tudi sladkornim bolnikom. Tudi posušeni listi imajo močan čistilni učinek in so pomembna sestavina čajev namenjenih zdravljenju in čiščenju ledvic, spiranju ledvičnega peska in mehurja, za splošno čiščenje organizma in kot pomoč pri hujšanju. Posušiti jih moramo temeljito in hitro, da ohranijo lepo zeleno barvo in jih hraniti v suhem prostoru. Uporaba čaja iz brezovih listov je lahko dolgotrajna in je varna, z zdravnikom pa se naj posvetujejo glede njegove uporabe ljudje, ki imajo zastoj vode zaradi šibkega srca in bolezni ledvic. Ker se ob uporabi čaja iz telesa izločajo velike količine seča, je prav tako pomembno, da popijemo še kak kozarec ali dva sveže vode dnevno, da nadomeščamo izgubljeno.

Kadar imamo težave z nečisto kožo, lišaji, lahko pitje čistilnega čaja iz brezovih listov in koprive kombiniramo tudi s kopelmi, ki jih prav tako pripravimo z brezovim listjem, lahko pa dodamo tudi nekaj belega brezovega lubja.  Tudi brezova voda je odlična za spiranje lasišča in kože.

V aprilu, ko so brezova drevesa posebej sočna, lahko okoli 50 cm od tal, v deblo naredimo 2-3 cm globoko luknjo iz katere bo stekel svež brezov sok. Temu soku oz. vodi že od davnih časov pripisujejo posebno zdravilno moč. Sok čisti kri in krepi organizem. Pijemo ga večkrat  na dan, po nekaj požirkov, do 2 dcl dnevno. Zelo učinkovito lajša težave sečnih poti, bolezni zaradi pomanjkanja vitamina C, vodenici, vnetju dlesni  in nečisti koži. Splošno očiščuje organizem, uporabljamo pa ga lahko tudi zunanje, saj je izvrsten za krepitev in rast las. Z njim se zdravi lasišče, odpravlja prhljaj in pomaga pri izpadanju las. Če bomo sok pridobivali sami je pomembno, da luknjo, ki smo jo naredili v brezo ponovno zamašimo, najbolje s cepilno smolo, da se drevo ne izčrpa preveč.  Če se nam zdi pa pridobivanje soka prevelik podvig, lahko poiščete ustekleničeno brezovo vodo, ki jo pridobivajo v Skandinaviji. Je polna mineralov in mikrohranil, ki telesu vračajo vitalnost. Vsebuje fruktozo, glukozo, kalij, kalcij, fosfor, magnezij, cink, natrij, železo, kot tudi sadne in aminokisline ter vitamin C. Vse te sestavine imajo pomemben vpliv na telesno počutje. Iz breze pa pridobivajo tudi sladilo, ki ga lahko uporabljajo tudi diabetiki, to je ksilitol.

Skozi vroča sončna poletja breza skozi liste absorbira in akumulira zaloge za naslednjo rastno sezono. Ko se jeseni dnevi ohlajajo in krajšajo breza to, čez poletje zbrano energijo »spušča« v korenine, kjer jo čez zimo hrani za nov pomladni zagon. Takrat  se v koreninah shranjeni minerali in hranila ponovno zaženejo v sočno rast in to vitalnost lahko s kozarcem brezove vode zaužijemo tudi mi. Seveda ne le za žejo, bolj za vitalnost, prečiščevanje telesa, pomaga pri previsoki telesni teži, prebavi in splošnem dobrem počutju. Brezova voda se pridobiva samo pomladi.

Breza je drevo prenove in kot takšna ima tudi velik mitološki pomen na severu Evrope in Azije. Povezana je s številnimi običaji. Na Finskem je nacionalno drevo. Pri rusih simbolizira pomlad in dekleta. Kelti so verjeli, da odvrača zlo in čarovnijo. Je prinašalka svetlobe in je povezana z Luno in Soncem.

BREZOV ČAJ

Posušimo mlado brezovo listje. Zavremo 3 dcl vode, dodamo 2-3 žličke posušenih listov in po desetih minutah precedimo. Pijemo toplega, 3 – 4 krat na dan.

ČAJ ZA MEHUR IN LEDVICE

5 delov breze, 3 dele koprive, 2 dela zlate rozge, 2 dela preslice, 1 del brusničnih listov, 1 del koruznih laskov