Dvokrpi ginko (latinsko ime Ginkgo biloba) je listavec, ki sodi pravzaprav med igličaste golosemenke in je v mnogih ozirih (ne le v tem) prav posebno drevo. Doživi lahko tudi do tisoč let starosti in je pravi vrelec mladosti. Ginkovi listi so ena najboljših zeli za ohranjanje zdravja možganov in živčevja, pohvalijo se lahko celo s sposobnostjo preprečevanja možganske kapi in Alzheimerjeve bolezni.

S primerjanjem fosilov iz obdobja izpred več kot tristo milijonov let so ugotovili, da je ginko skozi ves ta čas ohranil svoj genotip. To drevo, ki ga je Darwin poimenoval »živi fosil«, je preživelo vse katastrofe skozi zgodovino Zemlje, kljubovalo klimatskim spremembam, preživelo je razvoj in izumrtje dinozavrov, razmik kontinentov, vse ledene dobe in nastanek človeštva.

Razširjen je po vsem svetu, predvsem pogosto pa raste po parkih in botaničnih vrtovih. Prvi primerek na evropskih tleh so posadili okrog leta 1930, v botaničnem vrtu Univerze v Utrechtu. V Evropi je to izjemno drevo prvi opisal nemški zdravnik in naravoslovec Engelbert Kämpfer. Še danes je ginko v Nemčiji najpogosteje predpisana zdravilna rastlina. Na Kitajskem so ga menihi gojili kot sveto drevo v okolici templjev, kar je verjetno tudi pripomoglo k njegovi ohranitvi v »novejših« časih.

Je edini še rastoči predstavnik botanične družine ginkovk (Ginkgoaceae), z značilnimi dvokrpimi pahljačastimi listi, po katerih je dobil svoj vrstni pridevnik – biloba. Prvotni izraz za to drevo je bil Ginkyo, kar v japonščini pomeni »srebrna marelica«.

Ginko pa ni preživel le vseh svojih rastlinskih sorodnikov, temveč tudi vse naravne sovražnike, saj je odporen na vse škodljivce in bolezni ter celo na onesnažen zrak, pa naj gre za izpušne pline ali kisel dež. Prenese tako visoke, kot zelo nizke temperature. Po 6. avgustu l. 1945, je na Japonskem dobil poseben pomen. V Hirošimi so utrpeli uničujočo moč atomske bombe. Preživelo ni nič, le naslednjo pomlad je kot edini znak življenja iz ginkovega štora pognal svež poganjek. Zanje je ginko tako postal simbol upanja v prihodnost. Tudi po eksploziji reaktorja v Černobilu so ugotovili, da so se pod krošnjo in v okolici ginkovega drevesa izničila ali zmanjšala radioaktivna sevanja.

Ginko je dvodomna rastlina (moška ali ženska) in lahko zraste do višine 30 metrov. Na ženskem drevesu se pojavijo plodovi, ki so rumeno zelene barve in zelo neprijetnega vonja. Njegovi intenzivno zeleni listi, ki na jesen pozlatijo, imajo vidne vzdolžne vzporedne listne žile in globoko zarezo po sredini med obema listnima režnjema. Drevo zacveti v mesecu maju, a šele nekje po 20. letu starosti. Razvije košato in bogato drevesno krošnjo in vsako jesen odvrže svoje zlatorumene liste. V zdravilne namene uporabljamo njegove posušene liste in njihove izvlečke.

Spoznanje, da ima ginko izredne zdravilne sposobnosti, izvira že iz zelo starih časov. V tradicionalni kitajski medicini so njegove liste in semena uporabljali pri zdravljenju kašlja, astme, tuberkuloze, srčno-žilnih bolezni, bolezni mehurja, ob uhajanju urina, pri driski, še posebno pa za boljšo prekrvavitev možganov. Že 3000 let stari kitajski zapisi omenjajo list ginka kot pomoč za ohranjanje dobrega delovanja možganov, zato ga danes imenujejo kar »drevo spomina«.

Tudi sodobna medicina se ukvarja z njegovo učinkovitostjo. Ekstrakti ginka se danes uporabljajo za zdravljenje arterijskih bolezni, bolezni perifernega ožilja, ob preobčutljivosti dihalnih poti, za zmanjšanje šumenja v ušesih, lajšanje vrtoglavice in omotičnosti, za zmanjšanje krhkosti in prepustnosti kapilar, povrnitev potence … Njegovi izvlečki varujejo pred degeneracijo očesne pege in aktivirajo celično presnovo, zlasti v možganski skorji, kar zmanjšuje tveganje za Alzheimerjevo bolezen.

Njegove zdravilne učinkovine delujejo tako, da razširijo žile, zmanjšajo zlepljanje krvnih ploščic, redčijo kri in pospešijo pretok krvi po vsem telesu, kar izboljša preskrbo tkiv s kisikom in hranili. S tem dobijo tudi možganske in druge živčne celice več kisika in hranilnih snovi, kar pomaga pri preprečevanju bolezni živčnega sistema. Z izboljšanjem prekrvavitve se zmanjšajo tudi druge težave, kot so bolečine v nogah, občutek hladnih rok in nog, občutek otrplosti in mravljinčenje v okončinah …

Najpomembnejše zdravilne spojine v listih so flavonski glikozidi in terpenski laktoni. Te biološko aktivne zdravilne spojine imenujemo ginkolidi. Farmakološke raziskave kažejo, da redna uporaba pripravkov iz ginka upočasni napredovanje nevrodegenerativnih bolezni, kot so denimo različne vrste demence. Tudi mladim ljudem pomaga pri izboljšanju spomina, koncentracije in drugih miselnih ter učnih sposobnosti.

Poleg vseh ostalih izjemno koristnih učinkov na zdravje pa ginko deluje tudi protimikrobno, protivnetno ter antioksidativno, kar pomeni, da preprečuje poškodbe celic zaradi prostih radikalov. Je blago pomirjevalo, ki pomaga izboljšati razpoloženje, lajša strah, tesnobnost in depresijo ter dobrodejno deluje na prebavo in dihalni sistem. Pomaga krepiti zdravje oči in pripomore k ohranjanju dobrega vida. Opravljenih je bilo celo nekaj raziskav o učinkovitosti ginka pri zdravljenju vitiliga, pri čemer so ugotovili, da lahko upočasni napredovanje bolezni.

Previsoki odmerki ginka lahko povzročijo drisko, bruhanje in dermatitis. Ne smemo ga uporabljati skupaj z aspirinom in drugimi zdravili za redčenje krvi, protivnetnimi zdravili in antidepresivi.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO GINKA

• Tinktura proti depresiji:

Za pripravo antidepresivne tinkture potrebujemo 150 g sveže šentjanževke in 50 g svežih ginkovih listov. Zelišča drobno narežemo in prelijemo z 1 litrom 45 % tropinovca. Pripravek shranimo v kozarec za vlaganje, ki ga dobro zapremo. Po treh tednih tinkturo odcedimo in tekočino prelijemo v čisto steklenico. Tinkturo uživamo dva do trikrat dnevno po 25 kapljic v kozarcu vode.

Ginko pomaga uravnavati ravni živčnih prenašalcev v možganih, kar deluje ugodno v primeru težav z depresijo. Tinkture ne smemo uporabljati ob hkratnem jemanju antidepresivov.

• Recept za dobrodejni čaj proti krčnim žilam:

Za pripravo čajne mešanice proti krčnim žilam potrebujemo 50 g zelene ajde, 50 g ginkovih listov ter 50 g ožepka. Posušena zelišča dobro premešamo in hranimo v dobro zaprti stekleni posodi. Za pripravo čaja žličko zeliščne mešanice prelijemo z 2 dcl vrele vode. Pustimo 10 minut, nato precedimo in v čaj nastrgamo še lupinico ekološke limone. Limonina lupinica vsebuje flavonoide, ki krepijo vene. Popijemo dve skodelici čaja dnevno.

• Zdravilni čaj za ohranjanje mladosti:

Za pripravo pomlajevalne čajne mešanice potrebujemo 50 g melise, 50 g ginkovih listov in 100 g rožmarina. Zelišča narežemo, pomešamo, posušimo in nato hranimo v tesno zaprti posodi. Za pripravo čaja žličko zeliščne mešanice prelijemo z 2 dcl vrele vode in po 15 minutah precedimo. Čaj pijemo dopoldan. Deluje poživljajoče in krepčilno za telo in duha.