Brezplačna dostava po Sloveniji za vse nakupe nad 70 €!

GLOG (Crataegus monogyna)

ENOVRATNI GLOG - CRATAEGUS MONOGYNA

Ob robovih gozdov in na svetlih gozdnih jasah pogosto srečamo čudovit enovratni glog (latinsko ime Crataegus monogyna), ki je v jeseni okrašen z drobnimi rdečimi plodovi. Pri nas uspevata predvsem dve vrsti gloga – zraven enovratnega najdemo tudi navadni glog (latinsko ime Crataegus laevigata). Obe vrsti imata podobne zdravilne lastnosti, pa tudi po izgledu in drugih lastnostih sta si precej podobni.

Najbolj razširjena zdravilna vrsta gloga na naših tleh je enovratni glog, ki je tudi bolj prilagodljiv in odporen. Običajno raste kot srednje visok grm, ob ugodnih pogojih pa včasih zraste tudi v drevo, ki je lahko visoko vse do 5 metrov. Všeč so mu sončna in vlažna rastišča, dobro uspeva v svetlih listnatih gozdovih, ob gozdnih robovih in na posekah. Raste do 1500 m nadmorske višine. Ustrezajo mu apnenčasta in ilovnata tla. Uvrščamo ga v družino rožnic (Rosaceae).

Njegove olesenele veje tvorijo močno razvejano krošnjo in so posejane s precej dolgimi trni. Skorja je sivorjave barve in razpokana. Ima močan in globok koreninski sistem. Njegovi lističi, ki so običajno trokrpi, narezljani in na spodnji strani modrikasto zelene barve, spominjajo na miniaturne hrastove liste.

Cveti konec aprila in v začetku maja. Cvetovi so majhni in beli, redkeje rdečkasti. So dobra paša za čebele. Cvetna plodnica ima en vrat pestiča in tudi kasneje se v jagodah nahaja ena koščica. Po tej posebnosti je enovratni glog dobil tudi svoje ime. Tako ga tudi ločimo od navadnega gloga, ki ima v cvetovih dva do tri vratove pestiča, v plodovih pa dve ali tri koščice. Plodovi gloga so živo rdeče jagode, ki so okrogle do jajčaste oblike, z značilnim ostankom cvetnih listov.

Zelo težko ga je vzgojiti iz semena, zato ga kupimo v drevesnici, kadar ga želimo zasaditi na vrt. Če ga imamo na vrtu, lahko jeseni vsak dan za svoje dobro počutje in zdravje požvečimo okrog deset glogovih jagod. Jagode lahko uporabimo za izdelavo marmelade ali pa jih posušimo in jih uživamo čez zimo. Naberemo jih po prvi zmrzali, saj takrat postanejo še bolj okusne. Peške niso užitne. Spomladi, natančneje konec aprila, pa v naravi poiščemo glogovo drevo ali grm ter si naberemo cvetove in liste, ki jih posušimo za čaj.

Glog je odlična zdravilna rastlina, ki varuje pred boleznimi srca in ožilja. Njegove zdravilne učinkovine pomagajo preprečevati in zdraviti skoraj vsa bolezenska stanja, ki so povezana s srcem in ožiljem, kot so npr. srčna aritmija, ateroskleroza, koronarna ateroskleroza, ishemična bolezen, srčna vodenica, vnetje srčne mišice in angina pektoris, previsok krvni tlak, povišan holesterol

Deluje kot blag stimulans, ki spodbuja enakomerno bitje srca, izboljšuje prekrvavitev srčne mišice in njeno preskrbo s kisikom, odpira koronarne arterije … Skratka, izboljšuje srčni metabolizem in krepi delovanje srca (kardiotonično delovanje). Normalizira in umiri tudi srčni ritem in tako pomaga zmanjšati težave z aritmijo. Njegovi pripravki (čaj in tinktura) se uporabljajo za zdravljenje blage do srednje težke angine pektoris.

Pri njegovi uporabi pa ne smemo prehitro obupati, saj ima zelo počasno delovanje. Tako denimo pri angini pektoris ne bomo opazili popuščanja bolečine v prsih tudi do dveh mesecev po začetku rednega jemanja glogovih pripravkov. Ob diagnosticiranih srčnih in žilnih boleznih, še posebej če jemljemo zdravila, se moramo o hkratnem jemanju naravnih pripravkov nujno posvetovati s svojim zdravnikom, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do predoziranja podobnih učinkovin.

V primeru katerih koli kardiovaskularnih obolenj ga brez zdravniškega nadzora ne smemo jemati dlje kot nekaj tednov zapored. Tudi pri težavah s krvnim tlakom zaradi nepravilnega delovanja zaklopk mora uživanje pripravkov iz gloga potekati pod zdravniškim nadzorom.

Sicer pa so glogovi pripravki najboljši naravni rastlinski tonik za poživitev srca in odpravljanje srčnega popuščanja. Glog vsebuje dobrodejne učinkovine, ki delujejo podobno kot osnovna zdravila za visok krvni pritisk ter diuretiki. Krvni tlak zniža tako, da razširi žile. Izboljša tudi krčljivost popuščajoče srčne mišice. Njegovi lističi, cvetovi in tudi jagode vsebujejo veliko flavonoidov ter drugih antioksidantov, ki krepijo srce, izboljšujejo pretok krvi skozi srčno mišico in uravnavajo krvni tlak.

Vsebuje zdravilne snovi, ki znižujejo krvni tlak; to so betasitosterol, katehin, linolna kislina, kromove vlaknine, rutin, magnezij in pektin, poleg tega pa vsebuje tudi glikozide, tanine in eterična olja. V cvetovih in listih najdemo nekoliko več zdravilnih učinkovin kot v jagodah. Če ga začnemo pravočasno in v majhnih količinah uživati, nam lahko pomaga pri preprečevanju marsikatere tegobe današnjega časa, ki je posledica nezdrave prehrane, preutrujenosti, razdraženosti, strahu in stisk, živčnega stresa

Čaj iz glogovega cvetja se lahko pije tudi pri akutnih bolezenskih stanjih zaradi okužb (vročina, pljučnica, gripa, prehlad, kašelj …). Je blago pomirjevalo in diuretik (odvaja vodo iz telesa). Pomirjujoče deluje tudi pri epileptičnih napadih. Ugodno vpliva na hitrejše krčenje maternice po porodu in podpira njeno povrnitev v stanje pred porodom. Zdravilni učinki gloga so bili podrobneje raziskani šele v 19. stoletju. Njegova uporaba je varna in brez stranskih učinkov, ki pa jih po drugi strani lahko sprožijo sintetični kardiotonični glikozidi, ki so dodani običajnim zdravilom za srce in ožilje.

V tradicionalni kitajski medicini uporabljajo vrsto kitajskega gloga Crataegus pinnatifida (kitajsko šan dža ali shānzhā) pri zastajanju hrane v prebavnem traktu, ob slabi prebavi in vetrovih. Pravijo, da glogove jagode spravijo kri v gibanje.

Značaj listov in cvetov gloga je hladen ter stiskajoč, njegove jagode pa imajo kisel, rahlo sladek in topel značaj.

V starih časih so verjeli, da glog odganja zle sile in da ima njegov les čarobne lastnosti. V srednjem veku so njegove vejice uporabljali za zaščito otrok pred uroki in boleznimi. Prepričani so bili, da hiše varuje pred udarom strele. V času Antike je bil simbol veselja in sreče, zaradi česar je bil pogosto del praznovanj. Poseben pomen ima tudi v krščanstvu, saj naj bi bil goreči grm, v obliki katerega se je Bog prikazal Mojzesu, prav glog.


ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO GLOGA
 
  • Zdravilni namaz iz gloga, ki znižuje holesterol:

Za pripravo namaza potrebujemo 120 ml vode, 120 g izkoščičenih glogovih jagod, 2 stroka česna, sok 1 limone, žličko kurkume v prahu in ščep soli. Sestavine damo v mešalnik in zmeljemo v gladko maso. Žličko namaza damo na kruh in popestrimo svoj običajni zajtrk. Vse sestavine tega namaza, ki je prav posebnega okusa, učinkujejo na previsok holesterol in tako čistijo ožilje.

  • Dobrodejni glogov čaj:

Čaj pripravimo iz mešanice cvetov in listov, lahko pa mu dodamo tudi plodove, ki jih posušimo in natolčemo. Čajno žličko droge prelijemo z 2 dcl vrele vode, po 10 minutah precedimo in na dan popijemo dve do tri skodelice čaja. Lahko dodamo tudi med.

  • Čajna mešanica za zdravo srce in obtočila:

Za pripravo zeliščne čajne mešanice potrebujemo 100 g gloga, 50 g rmana, 50 g melise, 50 g srčnice in 20 g pasijonke. Posušena zelišča dobro premešamo in hranimo v tesno zaprti stekleni posodi. Za pripravo čaja žličko zeliščne mešanice prelijemo s skodelico vrele vode, po 10 minutah precedimo in čaj pijemo enkrat do dvakrat dnevno.

PREVERI AKTUALNO
PONUDBO IZDELKOV

Ne zamudite ugodnosti

Prijavite se na novice in prejmite popust v višini 5€ na prvi nakup!

Prejmite obvestila o akcijah, novih člankih in mnogo več!