Brezplačna dostava po Sloveniji za vse nakupe nad 70 €!

SLEZ (Althaea officinalis)

NAVADNI SLEZ - ALTHAEA OFFICINALIS

Včasih je imel skoraj vsak kmečki gartlc za ograjo posajen grm ajbiša, kot nekateri še imenujejo slez. Nabirali so njegove liste in cvetove ter izkopavali korenine. Danes je slez na vrtovih že kar težko najti in škoda je, da je tako, saj je čudovita zdravilna rastlina, ki jo s pridom uporabljamo v naravnem zdravilstvu. Njegovo botanično ime izhaja iz grške besede althainein, ki pomeni »zdraviti«. To čudovito rastlino so poznali in uporabljali že stari Egipčani. Plinij pa je dejal, da človeka ne more napasti bolezen, če dnevno uživa slez ali kakšno drugo sorodno zel, ki vsebuje veliko sluzi.

Navadni slez (latinsko ime Althaea officinalis) je od 60 do 200 cm visoka trajnica z močno razraščeno svetlo rjavkasto, skoraj belo korenino. Stebla so pokončna, malokdaj razraščena, s kratkopecljatimi sivozelenimi in dlakavimi žametnimi listi. V poletju, natančneje od junija do avgusta, zacveti v obliki majhnih, bledo rožnatih cvetov. Ker ima rad globoka in vlažna tla, ga v naravi najdemo na vlažnih travnikih, po nabrežjih in jarkih, ob potokih ter na pretežno sončnih in toplih nižinskih področjih. Uvrščamo ga v družino slezenovk (Malvaceae).

Nabiramo korenino, liste, cvetove in tudi mlade plodove. Liste in cvetove posušimo, korenine pa narežemo, posušimo in jih nato shranimo. Mlade, še mehke plodove lahko uživamo sveže, tako da jih recimo posujemo po solatah, lahko pa jih tudi skupaj z listi dodamo zelenjavnim juham. Sveže liste lahko zmečkamo in položimo na kožo ter z njimi blažimo kožna vnetja ob pikih žuželk. Tudi zmečkane sveže cvetove ali topel poparek iz njih lahko uporabljamo za lajšanje vnetij na koži. Cvetove nabiramo julija in avgusta, liste pa pred ali med cvetenjem rastline.

Listi in s sladkorji bogate korenine vsebujejo veliko sluzi (do 35 %), ki imajo blažilne učinke na vnetna stanja dihalnega trakta, kot so suh in dražeč kašelj, katarji glasilk, hripavost, bronhitis, astma in boleče grlo. Laboratorijske analize so pokazale, da ima ajbiš v sebi največ sluzi po cvetenju, torej jeseni in pozimi. Spomladi rastlina vsebuje nekoliko manj sluzi. Korenina vsebuje veliko več sluzi kot cvet ali list. 

Glede na vsebnost zdravilnih učinkovin je torej njegovo korenino najbolj smiselno izkopavati pozimi ali pozno jeseni. Slezova korenina naj bo ob nabiranju stara vsaj dve do tri leta in ne bojmo se, da ga bomo iztrebili, saj bomo ob robu zgornjega dela korenin opazili veliko mladih nastavkov, ki jih lahko posadimo nazaj v zemljo. Rastlino lahko sicer razmnožimo tudi s setvijo.

Rastlinske sluzi so vrsta vlaken, ki se vežejo z vodo in ustvarijo neprebavljiv gel. Sluzi učinkujejo lokalno na koži in sluznicah na način, da čeznje naredijo tanko zaščitno plast. Nekatere rastline, ki vsebujejo sluzi, imajo koristne učinke na prebavne poti, druge pa na lajšanje težav z vneto sluznico dihal. Slez lahko uvrstimo med oboje. Korenina sleza se poleg lajšanja težav z dihali pogosto uporablja tudi za lajšanje težav, ki nam jih lahko povzročajo vneta prebavila.

Poleg sluzi ajbiš vsebuje tudi druge zdravilne snovi, kot so pektini, saharoza, škrob, čreslovine, flavonski glikozidi, aminokisline, jabolčna kislina, fosfor in nekaj eteričnega olja. Zdravilne učinkovine ter antioksidanti, ki jih vsebuje slez, delujejo protivnetno, pomagajo krepiti imunski sistem, prispevajo k uravnavanju krvnega sladkorja, ugoden vpliv pa imajo tudi na povišan krvni tlak, povišan holesterol in motnje v delovanju krvožilnega sistema. Nekatere zdravilne spojine, ki jih rastlina vsebuje, so občutljive na visoke temperature (nad 50 °C) in na svetlobo, zato moramo pri pripravi ter shranjevanju rastlinskih izvlečkov biti previdni.

S hladnim namokom, oziroma prelitkom (vodnim izvlečkom) korenine si pomagamo pri čiru na želodcu in črevesju, vneti in razdraženi sluznici prebavil, ob pekoči zgagi, gastroenteritisu in ob ulceroznemu kolitisu. Namočeno korenino lahko uporabimo tudi kot ustno vodico pri razdraženi sluznici in vnetjih v ustni votlini (afte, razjede, vnete dlesni …), ob parodontozi ali vnetem grlu. Redno pitje slezovega čaja je priporočljivo tudi ženskam, ki imajo težave z vnetjem nožnice, maternice ali jajčnikov. Zaradi obilice sluzi blaži tudi vnetja sečil ter sečnih poti in nič ne bo narobe, če z njim lajšamo neudobja in bolečine pri okužbah ter vnetjih mehurja in ledvic.

Sluzi iz sleza imajo emolientno delovanje, zato naredijo kožo zelo gladko, prožno in mehko. Jo tudi pomirjajo, vlažijo, blažijo srbenje ter pospešijo celjenje opeklin in ran. Svežo ali posušeno korenino (lahko tudi v kombinaciji z listi in cvetovi) uporabljamo v oblogah in maskah za obraz, obstojnejše izvlečke rastline pa tudi v mazilih, kremah in losjonih.

Ker ajbiš lahko ovira učinkovitost drugih zdravil, naj bo med jemanjem drugih zdravilnih sredstev ter pripravkov iz sleza vsaj dvourni razmik. Tudi kronični bolniki, recimo bolniki s sladkorno boleznijo, ki jemljejo zdravila, naj se o uporabi naravnih zdravilnih pripravkov najprej posvetujejo z zdravnikom.

Značaj sleza je hladen, vlažen in sladek.


ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO SLEZA
 
  • Vlažilni slezov peeling za suho kožo:

Za pripravo peelinga za nego kože žličko slezove korenine v prahu prelijemo s tremi žlicami destilata vrtnice in vse skupaj pustimo stati 10 minut. Zatem dodamo še žličko koruzne moke in žlico ali dve navadnega jogurta. S krožnimi gibi zmes enakomerno nanesemo na obraz in telo, masiramo nekaj minutk, nato pa oblogo pustimo še 10 minut delovati na koži. Po desetih minutah s toplo vodo očistimo kožo in nanesemo hranilno kremo.

  • Zdravilni slezov čaj:

Rastlin, ki vsebujejo sluzi, ne smemo nikoli kuhati. Če bi jih želeli dodati čajnim mešanicam, jih pripravimo posebej in nato pomešamo v tople tekočine. Za pripravo zdravilnega čaja potrebujemo 5 g posušene in natolčene ali rahlo zmlete korenine sleza, ki jo za 5—8 ur namočimo v hladni vodi, da odda sluz in ostale učinkovine. Pijemo po tri skodelice rahlo pogretega čaja na dan. Lahko ga osladimo z medom. Primešamo mu lahko tudi ohlajen poparek iz pljučnika in komarčka. Čaj pijemo ob prehladih, kašlju, vnetem grlu ali težavah s prebavo.

  • Recept za domače sladkorne penice ali penaste bonbone marshmallow:

Angleško ime sleza se glasi marsh mallow (močvirski slez). Njegovo korenino so v preteklosti uporabljali za pripravo sladkornih penic, ki so po njem dobile tudi ime in jih še danes ves svet pozna pod imenom marshmallows (čeprav sleza v kupljeni različici te sladice dandanes ne bomo več našli).

Te mehke penaste bonbone pa lahko po tradicionalnem receptu s korenino sleza pripravimo tudi doma. Za pripravo potrebujemo jajčni beljak 2 jajc, 4 žlice slezove korenine v prahu, 90 g sladkorja v prahu in žličko vanilije v prahu. Maso za sladkorne penice pripravimo tako, da beljake stepemo v čvrsti sneg, ki mu tekom mešanja (ko je masa že skoraj stepena) postopoma dodajamo vanilijo in sladkor, nato pa še korenino v prahu ter vse skupaj še naprej mešamo, da dobimo gladko in čvrsto puhasto zmes, ki postane rahlo gumijasta. 

Tako pripravljeno maso nato enakomerno razporedimo po pekaču, obloženem s papirjem za peko, ter pečemo 1 uro na temperaturi 160 °C. Ko je sladka pena ohlajena, jo narežemo na majhne koščke in postrežemo.

PREVERI AKTUALNO
PONUDBO IZDELKOV

Ne zamudite ugodnosti

Prijavite se na novice in prejmite popust v višini 5€ na prvi nakup!

Prejmite obvestila o akcijah, novih člankih in mnogo več!