Danes je navadni komarček ali koromač (latinsko ime Foeniculum vulgare) poznan po vsem svetu. Je pomembna začimba v kulinariki, vendar njegova uporaba ni omejena le na kuhinjo. Je tudi zdravilna rastlina, ki pomaga lajšati celo vrsto težav.

Sodi v družino kobulnic (Apiaceae), tako kot njegovi sorodniki: kumina, janež, koper … Je enoletnica ali trajnica, odvisno od podvrste. S svojo opazno višino (100—200 cm), fino narezljanimi, aromatičnimi listi in živahnimi rumenimi cvetovi, ki rastejo v kobulastih socvetjih, je dišeč okras vsakega vrta. Izhaja iz južne Evrope in za svojo rast potrebuje veliko toplote. Všeč mu je vpliv morja, a uspeva tudi v našem podnebju.

Uporabni so prav vsi njegovi deli: korenina, gomolj, steblo, listi, cvetovi, a najbolj dragoceni so sladki plodovi, ki jih uporabljamo tudi v zdravilstvu. Korenina se izpuli pozno jeseni in se lahko uporablja za odpravljanje motenj v delovanju sečil. Kot prevretek se priporoča tudi pri težavah, povezanih s povišano količino sečne kisline.

Odebeljeni gomolji enoletnega florentinskega komarčka, so pravzaprav čebulasto odebeljena stebla, ki se gojijo ter uporabljajo kot zelenjava. Gomolji so slastni tako sveži, kot tudi kuhani ali pečeni – zelo dobri so recimo pečeni v pečici s krompirjem. Pomagajo pri mnogih prebavnih težavah, kot so na primer napihnjenost, trebušni krči ali zaprtje. Ker je komarček lahko prebavljivo in bazično živilo, razbremenjuje prebavni trakt in prispeva k boljšemu prebavnemu ugodju.

Visoka vsebnost vode in balastnih snovi v gomolju komarčka učinkuje na čiščenje črevesja in mehčanje blata ter pomaga ohranjati zdravo naravno črevesno floro, razbremenjuje pa tudi jetra. Mlada stebla komarčka dajemo v solate, filigranske listke pa v omake, solate, kise, juhe, z njimi začinimo ribe in še mnogo več …

Listi koromača delujejo čistilno in diuretično, s čimer telesu pomagajo izločati toksine. Njegove rumene aromatične cvetove lahko uporabljamo v okrasnih šopkih, jih dodajamo k vloženi zelenjavi, z njimi lahko na primer začinimo vložene kumare, ali pa jih preprosto pustimo na rastlini in dovolimo, da se razvijejo v plodove, oziroma semena, ki imajo visoko uporabno vrednost in mnoge zdravilne lastnosti.

Plodovi komarčka so podolgovati, rebrasti in nekoliko sploščeni. Dozorijo med avgustom in oktobrom. V tem času jih poberemo, dobro posušimo in hranimo v tesno zaprti posodi, v hladnem in suhem prostoru. Semena lahko dodajamo domačemu kruhu, kolačem, piškotom, omakam, solatam, vloženi zelenjavi, jedem s karijem, paradižnikovim jedem in še čemu. Je popolna začimba za mastne jedi, saj njegove učinkovine pomagajo pri presnovi maščob, vendar je semena potrebno pred uporabo zdrobiti, da se te snovi izločijo.

Komarčkov čaj, oziroma poparek, ima blažilen in dobrodejen učinek na prebavila in pomaga pri vetrovih, napenjanju in neudobju v trebušni votlini, pekoči zgagi, težavah s prebavo ter bolečinah v želodcu. Najbolje je, da ga popijemo pred obrokom, pomaga pa tudi, če ga popijemo po obroku. Grizljanje semen koromača pomaga pri slabem ustnem zadahu. Žvečenje plodov prav tako blaži občutek lakote in izboljšuje prebavo. Zaradi prijetnega sladkastega okusa, je priljubljen tudi pri otrocih.

Semena komarčka se dodajajo tudi čajnim mešanicam za doječe matere, saj spodbujajo nastajanje mleka, ob enem pa se terapevtski učinki komarčka preko uživanja materinega mleka prenesejo tudi na dojenčka, kar pomaga pri lajšanju trebušnih krčev in kolik. Ker spodbuja krčenje maternice, naj se mu v večjih količinah izogibajo nosečnice, v manjših količinah, kot začimba, pa je uporaba komarčka varna tudi v času nosečnosti.

Ker spodbuja izločanje sluzi, je komarčkov čaj koristen za dihala, saj pomaga lajšati težave s kašljem in hripavostjo. Uporablja se tako pri bakterijskih kot virusnih okužbah s produktivnim kašljem. Povečuje izločanje bronhialne sluzi in redči gost izloček, s čimer se seveda olajša izkašljevanje. Pomaga tudi pri astmi – v ta namen priporočam inhalacijo poparka komarčka skupaj z borovimi vršički.

To vsestransko zdravilno zelišče lahko uporabljamo tudi zunanje – za grgranje pri hripavosti in vnetju grla, za izpiranje oči, ter za krepilne kopeli pri revmatizmu. Obkladki s pogretimi plodovi komarčka zdravijo želodčne razjede, oziroma čir na želodcu. V vinu zavret komarček pomaga pri boleznih sečil, odpravlja ledvične kamne in boleče uriniranje, pospešuje mesečno perilo ter krepi jetra in vranico.

Glavne učinkovine v komarčku (anetol, fenkon) so v različnih študijah izkazale dobre protibakterijske in antioksidativne lastnosti. Vsebuje veliko anetola, ki je fitoestrogenska snov s potrjenim delovanjem. Fitoestrogensko delovanje pomeni, da deluje na ženske hormone in vpliva na njihovo ravnovesje. Ker rastlinski estrogeni povečajo pretok krvi skozi maternico, se na ta način pospeši menstrualna krvavitev ali olajšajo težave z menstruacijo. Seveda krepijo tudi libido.

V kitajskem zdravilstvu velja, da komarčkova semena krepijo vranico in ledvice, zato jih uporabljajo za uravnavanje motenj v sečilih in rodilih, deluje pa tudi proti stagnaciji jetrne energije. Po ajurvedi in samostanski medicini komarček deluje toplo ter nas greje od znotraj in suši. Osebe, ki so preobčutljive na njegovo učinkovino anetol, naj ne uporabljajo eteričnega olja komarčka, pa tudi stiku komarčka s kožo se naj izogibajo. Izognejo se mu naj tudi nosečnice in oboleli za določenimi vrstami raka, ki so občutljive na raven estrogena. Seme komarčka vsebuje veliko natrija, zato ga ne uživamo pri dieti z malo natrija. Izognejo naj se mu tudi vsi, ki so občutljivi na močne začimbe, ker lahko sproži alergijsko reakcijo.

Če želimo na svojem vrtu vzgojiti komarček, ga posejemo zgodaj spomladi. Izberemo suha, zrela in še zelenkasta semena. Posejemo jih v globino 5 mm in semena bodo v tednu ali dveh vzklila. Komarček ne potrebuje posebne nege, raste v vsaki zemlji, čeprav ima najraje dobro odcedno, rahlo peščeno podlago. Pomembno pa je, da semena posejemo na izbranem mestu, kjer želimo komarček tudi dolgoročno gojiti, saj presajanja ne mara preveč. Če ga bomo kljub vsemu presajali, ga izkopljimo skupaj z veliko zemlje okrog korenin.

Uporaba komarčka ima tudi bogato in zanimivo zgodovino. Rimljani so verjeli, da kače srkajo sok iz njegovih korenin, da bi si izboljšale vid. Tudi danes lahko obkladke iz komarčka uporabljamo za lajšanje vnetij na očeh. Gladiatorji so ga dnevno uporabljali v prehrani in bogate Rimljanke so ga jedle zato, da bi ohranile vitko postavo. Žvečenje stebel komarčka namreč preprečuje občutek lakote.

Tudi Grki so ga visoko cenili, saj so vedeli, kaj je dobro za telo in duha. Antični športniki so ga uživali kot krepčilo pred tekmovanji, saj so očitno vedeli, da olje v njegovih semenih tonizira mišice. Poimenovali so ga »marathon«, kar pomeni »postajati tanjši«. Za Egipčane je bil nepogrešljiva začimba v kuhinji, v nekdanji Angliji pa so ga prištevali med svete rastline. Pripisovali so mu moč nad zlimi silami, pa tudi številne zdravilne moči.

Leta 812 ga je tudi Karel Veliki razglasil za osrednjo rastlino v cesarskih vrtovih. Pri vseh trebušnih težavah je bil tudi prva izbira sv. Hildegarde. Ko so se portugalski pomorščaki v 15. stoletju izkrcali na Madeiri, jim je tamkajšnji zrak tako dišal po divjem komarčku, da so svojo naselbino poimenovali »Funchal« (funcho je portugalski izraz za to rastlino).

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO KOMARČKA

• Recept sv. Hildegarde za komarčkov čaj proti kašlju:

Za pripravo čajne mešanice potrebujemo enakovredne dele semen komarčka, kopra in črne mete. Zelišča med seboj dobro premešamo in jih hranimo v neprodušno zaprti posodi na hladnem in temnem prostoru. Za pripravo čaja 1—2 žlički zeliščne mešanice prelijemo z 2 dcl vrele vode, po 10 minutah odcedimo in pijemo ob hripavosti, kašlju in bolečinah v prsnem košu.

• Recept za komarčkov in žafranov kis:

Za izdelavo zeliščnega kisa potrebujemo 4 vejice svežih koromačevih listov, 2—3 posušene čilije, 2 stroka česna, pol žličke koromačevih semen, ščep žafrana in pol litra domačega jabolčnega kisa. Zelišča prelijemo s kisom in pustimo namočena 5 dni, da se razvije okus. Nato macerirano tekočino precedimo in nalijemo v čisto steklenico ter uporabimo po potrebi.

• Recept za omleto s koromačem:

Za omleto potrebujemo 4 jajca, 40 ml mleka, pol žličke soli, 2 žlici nasekljanih koromačevih listov, 2 žlici nasekljanega drobnjaka, 1 žlico nasekljanega luštreka in 30 g parmezana ali grojerja. Zelišča stresemo v razžvrkljana jajca z mlekom in soljo, dobro premešamo ter vse skupaj na hitro popečemo na vročem maslu brez obračanja. Pečeno omleto potresemo s sirom, prepognemo in postrežemo skupaj z mešano solato.

• Recept za brancina s koromačem:

Potrebujemo očiščenega, 1,5 kg težkega brancina, 0,5 dcl olivnega olja, 2—3 žličke semen komarčka, dva na rezine narezana gomolja komarčka, 1 dcl belega vina, sol in poper. Ribo damo na pekač, začinimo ter polijemo z oljem in vinom. Na vsaki strani pečemo 12—15 minut v pečici na 180—200 °C. Nato dodamo še z oljem premazane rezine komarčka in popečemo, da se zmehčajo (10 min).