Ob gozdnih obronkih, posekah in zapuščenih travnikih, po nižinah in hribovju, da je le sončno in rodovitno, se na vse strani bohotijo bodeče in divje veje mogočnega šipka. Navadni šipek, po domače divja roža ali divja vrtnica (latinsko ime Rosa canina), je do tri metre visok grm s povešenimi vejami, na katerih je veliko trnjev.

Uvrščamo ga v družino rožnic (Rosaceae). Njegovi listi spominjajo na liste vrtnic – so premenjalno nameščeni in pernato sestavljeni iz 5—7 golih nazobčanih lističev. Listni peclji so polni srpastih bodic. Šipek je razširjen skoraj po vsem svetu. Raste na območjih z zmernim podnebjem. Cveti pozno spomladi v maju ali juniju z enostavnimi, enojnimi in prijetno dišečimi belimi ali roza cvetovi, iz katerih se kasneje razvije plod, ki je zrel od septembra naprej. Čašni listi se po cvetenju upognejo in odpadejo še preden plod dozori.

Plod šipka je jajčaste oblike in živo rdeče barve, je svetleč in vsebuje številne trde koščice – plodičke. Meso plodu je prijetnega in svežega vonja. Je kiselkastega okusa. Ko je plod zrel postane sladko, vendar nekoliko trpko. Semena, oziroma mnogi plodički, so v plodu šipka obdani s tankimi, ostrimi dlačicami. Dlačice moramo pred uporabo plodov čimbolj odstraniti, saj so zelo dražeče za kožo in dihala.

Zrele šipkove plodove nabiramo septembra in oktobra. Šipka ne nabiramo le zaradi slastnih marmelad, likerjev in čajev, ki jih lahko pripravimo iz njegovih plodov. Je tudi vrhunsko superživilo, ki močno krepi in utrjuje zdravje našega telesa. Zaradi visoke vsebnosti vitamina C, uporabljamo šipkove jagode tudi v zdravilne namene. Še posebej zanimive so ugotovitve nekaterih raziskav, ki kažejo, da se tudi po 10-minutnem kuhanju šipka vsebnost vitamina C v njegovih plodovih ne zmanjša bistveno.

Žal pa vsebnost vitamina C upada s časom – po kakšnem letu dni ga bo v posušenih plodovih le še za četrtino prvotne vsebnosti. Zaradi tega je priporočljivo, da shranjene pripravke iz šipka porabimo čimprej. Tudi s sušenjem te čudovite zdravilne rastline izgubimo precej vitamina C. Vitamin C ali askorbinska kislina pa ni edina dobrodejna snov v šipku – njegovi plodovi namreč vsebujejo tudi druge vitamine (vitamina A in E) in ostale zdravilne učinkovine, kot so mineralne snovi (magnezij, kalcij, železo), čreslovine, flavonoidi in karotenoidi. Vsebujejo tudi okrog 25 % pektina in 30 % fruktoze.

Šipek in pripravki iz njega pomagajo pri lajšanju spomladanske utrujenosti, krepitvi organizma ob telesni šibkosti in mlahavosti, bledici ter pomanjkanju veselja in življenjske energije … Njegove zdravilne lastnosti nudijo podporo našemu telesu ob vseh simptomih, ki jih povzroča pomanjkanje vitamina C. Ker pomaga pri krepitvi imunskega sistema in dvigu odpornosti našega organizma, s tem zmanjšuje dovzetnost telesa za okužbe in vnetja. Uporaba šipka je še posebej priporočljiva v primeru okužb in bolezni dihal, kot so na primer prehladna obolenja ali gripa.

Navadni šipek pripomore k odpravljanju utrujenosti in splošne telesne oslabelosti. Ker vsebuje nekaj čreslovin, je njegov prevretek učinkovit tudi pri blagih driskah. Zaradi pektina in sadnih kislin, ki jih vsebuje, deluje tudi blago odvajalno, brez da bi dražil ledvice. S svojim diuretičnim delovanjem, oziroma pospeševanjem izločanja seča, ima ugoden učinek na zmanjšanje nagnjenosti k nastanku ledvičnega peska in kamnov. Zaradi tega ga uporabljamo tudi ob težavah s sečili, kot so obolenja, vnetja in okužbe ledvic, mehurja ter sečnih poti. Ker nima stranskih učinkov, je šipek primeren tudi za dolgoročno uporabo. Seveda pa se njegovo uživanje priporoča v zmernih količinah, kot so priporočene za uporabo v prehrani.

Že Kneipp je priporočal redno pitje šipkovega čaja pri preprečevanju nastajanja kamnov v sečilih ter ob vnetju ledvic in mehurja. S povečanim izločanjem seča pa se seveda prečiščuje celotno telo in tudi kri, odvajajo se nakopičene soli sečne kisline, kar nam olajša tudi morebitne težave pri vseh revmatičnih in protinskih obolenjih. Ta vsestransko uporabna zdravilna rastlina pomaga tudi v primeru vnetja sklepov, blaži bolečine v sklepih ter izboljša njihovo gibljivost.

Neoslajen šipkov čaj se priporoča tudi sladkornim bolnikom. Tudi doječim mamicam se zelo priporoča uživanje šipka v vseh oblikah, saj bo to posledično vplivalo na boljšo vsebnost vitaminov v mleku. Tudi semena šipka so zelo koristna in učinkovita, zato jih pri sušenju čajev lahko pustimo in posušimo skupaj s preostalim delom plodov. Če bomo šipkova semena uspeli streti, pa še toliko bolje, saj je tudi v njih veliko koristnih učinkovin. Kadar je semen veliko, lahko iz njih stisnemo tudi olje.

Šipkovo olje vsebuje visok delež nenasičenih esencialnih maščobnih kislin, predvsem gama-linolenske kisline (okoli 40 %), alfa-linolenske kisline (okoli 30 %) in oleinske kisline (okoli 15 %). Teh esencialnih kislin naše telo ne proizvaja samo, zato jih moramo pridobiti iz hrane. Vsebuje tudi retinojsko kislino, ki je ena od oblik vitamina A, nekaj likopena in betakarotena, če je dovolj sveže, pa tudi vitamin C ali askorbinsko kislino.

Zaradi visoke vsebnosti antioksidantov in maščobnih kislin, ki so pomembne tudi za ohranjanje lepe in zdrave kože, je šipkovo olje odlična nega za regeneracijo kože in sredstvo, ki zavira njeno staranje. Z njim se lahko negujejo tudi nosečnice in tako preprečujejo nastanek strij, prav tako pa se uporablja za nego vseh vrst brazgotin. Lipidi v šipkovem olju so podobni tistim v koži, zato se vanjo lepo vpija. Njegova redna uporaba pomaga tudi pri preprečevanju in odpravljanju prekomerne pigmentacije kože in pigmentnih madežev.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO ŠIPKA

• Recept za dobrodejen čaj za detox telesa in krepitev imunskega sistema:

Za pripravo čajne mešanice potrebujemo 80 g šipka, 20 g koprive in 20 g brezovih listov. Zelišča med seboj dobro premešamo in jih hranimo v neprodušno zaprti posodi, na hladnem in temnem prostoru. Za pripravo čaja 1—2 žlički zeliščne mešanice prelijemo z 2 dcl vode, po 10 minutah odcedimo in pijemo po potrebi, do 3 skodelice čaja na dan.

• Recept za zdravilno šipkovo vino proti prehladu:

Za pripravo šipkovega vina potrebujemo 2 kg šipkovih plodov, 1 kg sladkorja in 2 litra vode. Postopek priprave: v vodi raztopimo sladkor, nato šipek zdrobimo in dodamo v tekočino. Posodo z mešanico pokrijemo s krpo in jo za nekaj časa postavimo na toplo, da pripravek prične vreti. Ko vretje preneha, vino precedimo in shranimo v čiste steklenice. Zamašimo in hranimo na hladnem in temnem mestu.

• Recept za aromatičen šipkov liker:

Za pripravo potrebujemo 600 g mletega šipka, 250 g sladkorja, tri pesti dišečih vrtničnih (suhih) listov ter 1 liter žganja. Sestavine med seboj dobro premešamo in jih v pokriti posodi za tri tedne postavimo na toplo in sončno mesto. Po tem času tekočino precedimo in nalijemo v čiste stekleničke, ki jih hranimo v hladnem in temnem prostoru.

• Recept za izvrstno jabolčno marmelado s šipkom:

Za marmelado potrebujemo 2 kg očiščenih šipkovih plodov (odrežemo muho, razpolovimo, očistimo koščice in dlačice), ki jih stresemo v lonec in jim dodamo 10 očiščenih in narezanih jabolk, 1 liter vode, 800 g sladkorja (po želji lahko tudi več), sveže iztisnjen sok 1 limone ter žlico moke iz rožičevih pešk. Marmelado kuhamo do vretja. Ko zavre, mešanico spasiramo s paličnim mešalnikom, s čimer pospešimo razpad sestavin, nato kuhamo še 5 minut in še vročo napolnimo v sterilne kozarčke za vlaganje. Marmelado hranimo na temnem in hladnem mestu ter uporabljamo po lastnih željah in domišljiji.

• Nasvet za sušenje šipka:

Nabran šipek najprej preberemo in ga zmeljemo v multipraktiku. Posušimo ga v sušilcu za sadje ali v ventilatorski pečici na 40—50 °C. Ko je suh, plodove dobro presejemo, da izločimo dlačice, nakar očiščene in posušene plodove shranimo v dobro zaprto posodo, na hladno in suho mesto. Uporabimo za pripravo čaja in drugih pripravkov.