“Mož, ki od ženske dobi baziliko, jo bo vedno ljubil.” (Thomas More)

Nežno pikanten okus in opojni vonj bazilike spravljata tako kuharje(-ice), kot vrtičkarje v veselo razpoloženje. Bazilika (latinsko ime Ocimum basilicum) je aromatično zelišče, ki ima veliko različnih oblik, barv, okusov in vonjev – z notami, ki se gibljejo od citronke, janeža, limone, klinčkov, cimeta, materine dušice in drugih začimb, do sladke kafre in kadila. Zlasti v Sredozemlju so vzgojili veliko različnih vrst dišečih bazilik, ki jih s pridom uporabljamo v kulinariki, pa tudi v zdravilne namene.

Vrste bazilike jedrnate oblike, z majhnimi dolgopecljatimi zelenimi listki, so priljubljene v Grčiji, Italiji, Franciji in tudi na naših okenskih policah ter vrtovih. Vrste z barvastimi listi pa se uporabljajo kot sodobne okrasne rastline, primerne so pa tudi za kulinarične namene. Nekatere so lepe trajnice, na primer drevesna bazilika – razpon barv se pri njej giblje od bledo zelene do temno rdeče, škrlatne barve. Pri nas se največ goji in uporablja klasična italijanska bazilika, ki je dišeča, topla in sladka, z velikimi, jajčastimi in rahlo nazobčanimi zelenimi listi (sorta genovese). Baziliko uvrščamo v družino ustnatic (Lamiaceae).

Baziliko lahko posejemo v lončke in jo, ko se ozračje otopli, presadimo na vrt. Dobro se počuti na zaščitenem in sončnem mestu, dobro preskrbljena z vlago, vendar v zemlji, ki je odcedna. Rastline sadimo okoli 30 cm narazen. Bazilika prične hitro rasti pri temperaturah nad 16 °C in je zelo občutljiva na zmrzal. Dobro se počuti tudi med drugimi rastlinami, saj jo te ščitijo pred premočnim opoldanskim soncem. Je do 60 cm visoka enoletna rastlina, ki se bo dobro ujela z večino ostalih rastlin na našem domačem vrtu. Cveti od junija do septembra, njeni cvetovi pa so rožnati ali zelenkasto beli. Njeni plodovi so suhi in so rdečkaste ali rjave barve.

Ta priljubljena dišavnica izvira iz tropov, Afrike ter Indije, kjer je poleg lotosa prav gotovo najsvetejša in najbolj spoštovana rastlina. V tamkajšnjih kulturah verjamejo, da odpira srce in um ter posreduje energijo ljubezni in predanosti. Poznajo celo posebno vrsto bazilike, sveto baziliko – poznano pod imenom tulsi (Ocimum sanctum), ki jo zelo častijo. Najdemo jo v vsaki hiši in v vsakem indijskem gospodinjstvu, saj prečiščuje prostor z absorbiranjem pozitivnih ionov. Pravijo, da je bazilika prežeta z božanskim bistvom, zato nad njo prisegajo, da bodo govorili resnico celo na sodiščih. Posreduje zaščito božanskega, na način, da prečiščuje avro in krepi imunski sistem.

Tulsi je tudi moja najljubša vrsta bazilike, iz katere si rada pripravim čaj, ki ima blago sladek in hkrati pikanten okus po pimentu. Dodajam jo predvsem v zimske, ogrevalne čajne mešanice, ali jo pijem samostojno.

Tudi v stari Grčiji je bazilika veljala za kraljevo zelišče, za današnjo slavo pa se mora vendarle zahvaliti italijanski kuhinji. Tudi pri nas je poznana bolj po svojem prijetnem osvežilnem okusu, kot po svojih mnogih zdravilnih učinkih.

Najboljšo aromo iz bazilike ujamemo, kadar njene aromatične liste in nastavke cvetov potrgamo tik pred uporabo. Zelo je občutljiva na stik s kovino, ki povzroči, da njeni listi kmalu počrnijo, zato jih raje natrgamo s prsti. Tudi med kuhanjem njeni listi potemnijo in hitro izgubijo okus, zato jih jedem dodajamo, ko so že pripravljene, oziroma tik pred serviranjem.

Sveži listi bazilike se odlično ujamejo z jedmi, ki vsebujejo paradižnik ali kumare ter s solatami, jajčevci, grahom, fižolom, gobami, siri in smetanovimi namazi, odlično pa se poda tudi picam in jedem s testeninami, koktejlom ter čajem. Sveža italijanska (navadna) bazilika je zelo aromatična ter ima izrazit vonj in okus po janežu, kar pomeni, da jo lahko naravnost obožujemo ali pa ne. Posušena bazilika ima okus po kariju in ni posrečen nadomestek za sveže lističe. Je ena najbolj osnovnih začimb, zato se zanjo najde prostor v vsaki kuhinji.

Bazilika je tudi naravni antiseptik. S poparkom njenih (svežih) listov in nežnih stebelc bomo spodbudili prebavo in apetit, pomirili živce in pregnali žalost. Ker deluje antibakterijsko in razkužilno, je dobra pomoč pri urejanju prebave, dobro se obnese ob zastrupitvah s hrano, pomaga pri odpravljanju trebušnih krčev, napetosti in zaprtju, saj spodbuja peristaltiko in praznjenje črevesja ter pomaga ohranjati ravnovesje črevesne mikro flore.

Posebna sestava eteričnih olj bazilike pomaga pri umskih obremenitvah, stresu in izčrpanosti. Krepi živčno tkivo, spodbuja koncentracijo, krepi spomin, poživlja telo ter spodbuja ostrino čutov. Baziliko lahko pijemo tudi za ostrino uma, v obliki čaja z medom. Poznano je tudi njeno pozitivno delovanje pri vnetjih ledvic in mehurja ter pri pekočem uriniranju. Sv. Hildegarda jo je priporočala tudi pri vnetjih pljuč, vročini in okužbah. Svetovala je, da se skuha v vinu in osladi z medom.

Ker deluje ogrevalno na telo, je uporaba čaja iz bazilike na mestu za pospeševanje potenja pri prehladih in gripah. Grgranje in žvrkljanje nesladkanega čaja bazilike pomaga tudi pri vnetju grla, žrela in ustne votline ter pri hripavosti, spiranje ust z njim pa v boju proti parodontozi. Za lajšanje težav s kožo, kot so na primer glivična vnetja, pa uporabimo sveži sok iz listov bazilike. V kozmetiki baziliko uporabljamo za nego občutljive in suhe kože, zaradi svojega čistilnega delovanja pa pomaga tudi pri različnih oblikah kožnih nečistoč.

Ker spodbuja nastajanje materinega mleka, jo lahko v čajnih mešanicah pogosto uživajo mlade mamice, pa tudi otroci, kadar imajo trebušne krče. Izogibati se je potrebno uživanja velikih količin bazilike med nosečnostjo, saj lahko spodbuja krčenje maternice. S pridom pa jo lahko kombiniramo v čaju, ki ga pijemo ob porodu, skupaj z malinovimi in robidovimi listi. Slednji bodo poskrbeli za mehčanje porodnih kanalov, ob podpori bazilike pa bo vse skupaj lažje steklo. Z njo si pomagamo tudi pri izostali ali prešibki menstruaciji. Bazilika izboljšuje kri, saj je dober vir železa. Z njo si lahko pomagamo tudi pri uravnavanju krvnega tlaka in ravni sladkorja v krvi.

Pravi čas za uživanje v izjemnih močeh bazilike je poletje, kadar je rastlina sveža, s pravilno pripravo pa lahko njeno svežino ohranimo tudi za zimo.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO BAZILIKE

• Recept za pravi domač bazilikin pesto:

Potrebujemo 80 g sveže bazilike, 60 g pinjol ali olupljenih mandljev, 3 žlice sveže naribanega parmezana, strok česna, ščep soli, ščepec zdrobljenega popra, čajno žličko svežega limoninega soka in 200 ml olivnega olja. Baziliko, pinjole, česen in sir zmeljemo v multipraktiku, na kar dodamo olje, limono sol in poper. Vse skupaj dobro premešamo. Hranimo v hladilniku, v čistem in dobro zaprtem kozarčku.

• Recept za aromatično bazilikino olje:

Kozarec za vlaganje po plasteh napolnimo z baziliko, ki jo potresemo z malo soli. Nato do vrha napolnimo z oljem. Po nekaj dneh precedimo. Za intenzivnejši okus lahko v isto olje dodatno namočimo sveže liste. Z oljem bazilike začinimo različne jedi, ga uporabimo za marinade …

• Recept za pečene palačinke s kremnim nadevom z baziliko:

Za nadev na žlici masla prepražimo majhno čebulo. Nato dodamo 250 g narezanih gob in 2 stroka stisnjenega česna, vse skupaj dodatno prepražimo in ohladimo. Tej masi nato primešamo še 250 g kremnega sira, 2 jajci, sol, poper in pest natrgane bazilike. Z njo nadevamo palačinke, ki jih položimo v pekač in po vrhu prelijemo še s kislo smetano z jajcem in potresemo s tremi žlicami parmezana. Pečemo 20 minut na 180 °C.