Hrast (latinsko ime Quercus) je mogočno drevo iz družine bukovk (Fagaceae), ki v višino zraste tudi do 40 metrov ali več, njegovo deblo pa lahko v širino doseže obseg tudi do tri metre in še več. Poznamo več vrst teh veličastnih dreves, v glavnem pa pri nas ločimo dob (Quercus robur) in graden (Quercus petraea).

Posušeno hrastovo lubje, oziroma hrastova skorja, je zelišče, ki krči tkiva, blaži vnetja, ustavlja krvavenje in drisko ter zdravi različna kožna stanja in težave s kožo. V zdravilstvu se uporablja skorja obeh vrst hrasta – tako doba, kot gradna. Razlika med obema vrstama je v tem, da ima dob kratek listni pecelj, medtem ko je pecelj plodu (želoda) dolg, pri gradnu pa je obratno – ima dolg listni pecelj in kratek pecelj plodu.

V zdravilne namene nabiramo lubje mlajših hrastovih vej, od maja do junija. Lubje je trpkega, grenkega okusa, saj vsebuje veliko čreslovin, kar deluje adstringentno na tkiva – to pomeni, da jih krči, »vleče skupaj«.

Da ne uničujemo prosto rastočih mladih dreves, je bolje, da skorjo kupimo pri zeliščarju ali v lekarnah.

Prevretek iz hrastovega lubja se zunanje uporablja pri celi vrsti kožnih težav, kot so rane, odrgnine, gnojenje in vnetje, čiri in razjede, plenični izpuščaj, potenje nog, ekcemi, kožne plesni … Za pripravo prevretka za nego kože, damo lubje v mrzlo vodo in ga po vrenju kuhamo še 10 minut. S to tekočino vlažimo kožne spremembe in pustimo, da se osuši na zraku, ali pa jo uporabimo za pripravo obkladkov. To ponavljamo po potrebi, do tri dni zapored.

Prav tako lahko prevretek iz skorje dodajamo kopelim, ali pa si pripravimo sedečo kopel pri težavah z danko in hemoroidi. Uporaba skorje je priporočljiva tudi za ženske pri negi v poporodnem obdobju. Tudi uporaba hrastovih mil ima podoben učinek na kožo.

Pri lažjih vnetjih grla in sluznice ustne votline lahko grgramo hrastov čaj. Močan čaj hrastove skorje lahko uporabimo tudi za pripravo dobrodejne kopeli pri težavah z glivicami.

Notranje se ne premočan čaj uporablja pri težavah z vnetji želodčne in črevesne sluznice in želodčnih razjedah, saj ustavlja krvavenja in blaži vnetja. Priporočajo ga tudi pri vnetjih ledvic, zlatenici in nabreklih jetrih. Uporablja se tudi za zaustavljanje driske, v ta namen se pripravi dve minutni prevretek, ki se pije po požirkih čez dan. Kneipp je priporočal ovijanje vratu s hrastovim obkladkom pri golšavosti.

Pražen plod, oziroma seme hrasta (želod), so včasih uporabljali kot kavni nadomestek, pa tudi pri zaustavljanju driske, rahitisu in boleznih mehurja. Želodova kava je še danes aktualna in jo je mogoče kupiti, lahko pa si jo pripravimo tudi sami. Za pripravo kave iz plodov, le te olupimo in pražimo na zmernem ognju, da postanejo temno rjavi, nikakor pa ne zažgani. Nato jih zdrobimo ali zmeljemo in hranimo v dobro zaprti posodi do uporabe. Kavo skuhamo tako, da po zgornjem postopku pripravljen prah damo v vrelo vodo in zatem kuhamo še nekaj minut. Po želji lahko dodamo še sladkor ali mleko.

Želod je starodavno živilo, ki ga človek pozna že od pradavnine. Njegova jedrca so v preteklosti omejevala lakoto mnogih ljudstev. Prva omemba tega hranljivega oreščka sega v čase antične Grčije, pa tudi staroselci Severne Amerike so ga uporabljali v prehrani, kot eno osnovnih živil. Cenili so njegovo prehransko vrednost in poznali načine, kako ga pripraviti za prehrano ljudi (namakanje, zakopavanje…), saj so morali odstraniti grenke taninske kisline, da je postal primeren za uživanje. Danes je to veliko lažje, saj poznamo enostavne metode za odstranjevanje taninov iz hrastovih plodov.

Visoko, zrelo drevo lahko v sezoni, ob dobrih vremenskih pogojih, rodi tudi do 100 kg želoda. Ta čudovit orešček ima nizko vsebnost sladkorjev, zato ga lahko uporabljajo tudi diabetiki. Po odstranitvi taninov ima zelo dober okus. Njegovo moko lahko uporabljamo v različnih receptih, na primer za peko kruha ali peciva, pri čemer lahko z njo nadomestimo približno četrtino pšenične moke. Je vir ogljikovih hidratov, beljakovin, mineralov, vitaminov, aminokislin … ima manj maščob kot ostali oreščki.

Biodinamični kompostni preparat 505 iz hrastove skorje izdelujemo iz grobega zunanjega dela lubja pecljatega hrasta doba (Quercus robur). Zastopa sile vitalnosti nadsončnega planeta Marsa. Njegovo lubje predstavlja vmesni produkt med rastlinskim in živim zemeljskim. Kalcij, ki je nujen za gnojenje, je strukturiran v njegovem lubju na način, da v oživljenem stanju preko komposta tla harmonizira in preprečuje bolezni rastlin. Bolezni lahko nastanejo tudi zaradi preveč bujne rasti, kadar je delovanje etrskega proti astralnemu na rastlino premočno. Kadar etrsko na rastlino deluje premočno, je vse mehko, vodeno. Uživanje takšne hrane pa spodbuja nastajanje sluzi v telesu.

Ker skorja rastlin pripada področju korenin, jo nabiramo na dan za korenino v septembru. Lubje zakopavamo okrog Mihaelovega z drugimi preparati, na razdalji vsaj 50 m. Za vegetabilno različico kompostnega preparata, lahko uporabimo debelo hrastovo vejo, ki jo napolnimo z lubjem in prav tako zakopljemo na močvirno področje ali na področje, kamor bo čez zimo curljala deževnica. Preparat izkopavamo spomladi, ga osušimo in hranimo v keramični posodi, v šoti. Preparat uporabimo pri izdelavi komposta, v njem pa lahko namakamo tudi semena krompirja, solate in ovsa pred setvijo.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO HRASTA

• Recept za želodove palačinke:

V skledi zmešamo ⅔ skodelice navadne moke, ⅔ skodelice želodove moke, 1 žlico vinskega kamna, malo soli, 1,5 skodelice mleka, 2 jajci, 4 žlice raztopljenega masla. Palačinke spečemo, namažemo z nadevom po želji in uživamo.

• Recept za čaj iz hrastove skorje:

10 g skorje prelijemo s skodelico vrele vode in po 10 minutah precedimo. Popijemo tri do pet skodelic svežega čaja dnevno, pri akutni driski. Kombiniramo jo lahko tudi z drugimi zelišči, ki vsebujejo veliko čreslovin, na primer s srčno močjo. Čaj iz skorje naj se sicer praviloma raje uporablja zunanje.

• Recept za pripravo dobrodejnih kopeli in obkladkov s hrastovo skorjo:

100 g lubja kuhamo v litru vode 10—15 minut, nato precedimo in pustimo, da se nekoliko ohladi. V tako pripravljenem prevretku namakamo noge ali roke, z njim delamo obkladke 3—4 krat dnevno, a največ 2—3 dni skupaj. Uporabimo ga lahko za lajšanje težav z vneto in razpokano kožo (ne za dermatitis), kožni izpuščaj, ki rosi, pri ozeblinah, glivicah, pleničnemu izpuščaju … Paziti moramo, da prevretek ne pride v stik z očmi.

• Recept za pripravo dobrodejnega hrastovega prevretka za grgranje in izpiranje:

Prevretek za grgranje in izpiranje sluznic ter ran pripravimo tako, da žličko skorje prelijemo z 200 ml vode in kuhamo pet minut. Uporabimo ob vnetjih ustne votline in žrela ter za izpiranje ran.