Po zaslugi svojega značilnega prijetnega in osvežilnega vonja so različne vrste mete ene izmed najbolj priljubljenih čajnih zeli na domačem vrtu. Da je bila meta že od nekdaj zelo priljubljeno zdravilno zelišče, povedo tudi stari biblijski zapisi, ki omenjajo, da so farizeji pobirali desetino od mete, kopra in kumine.

Hebrejci so z njo potresali tla v sinagogah, rimski pesnik Ovid pa jo je v svoji poeziji omenjal kot simbol gostoljubnosti. V šestnajstem stoletju so meto uporabljali za nastiljanje prostorov, v katerih so se sproščali in počivali. Rimljani so jo uporabljali za odišavljanje vina in omak, na Japonskem pa so ženske ogrlice iz njenih listov nosile za zaščito pred boleznimi.

Poprova meta (latinsko ime Mentha x piperita) spada v družino ustnatic (Lamiaceae), za katere je značilno štirioglato steblo. Stebla so gola, njeni listi pa pecljati, nasproti sedeči, podolgovato jajčasti in koničasti. Listni rob je nazobčan. Iz zalistnikov rastejo poganjki, ki poleti zacvetijo v klasastem socvetju. Meta vsebuje od 0,5 do 4 % eteričnega olja, pa tudi mnoge druge zdravilne snovi, kot so grenčine, med njimi veliko rožmarinske kisline, flavonoidi in triterpeni. Nabiramo jo tik pred cvetenjem, saj je takrat najbolj aromatična. Za uporabo v kulinarične in zdravilne namene nabiramo njene zelene liste. Poprova meta je nastala s križanjem vodne mete (Mentha aquatica) in klasaste mete (Mentha spicata).

Meta je zelo nezahtevna in koristna rastlina, ki bo uspevala v skoraj vsakih pogojih, a najbolj ji ustrezajo vlažna, dobro odcedna humusna tla v deloma senčni legi. Uspešno raste tudi v lončkih na balkonih in terasah, pa tudi na okenskih policah v stanovanju bo lepo uspevala. V zanjo ugodnih pogojih se nenadzorovano hitro razmnožuje z zelo razvejanim koreninskim sistemom, zato je priporočljivo, da jo fizično omejimo, če ne želimo, da se nam preveč razraste. Razmnožimo jo lahko s koreninskimi potaknjenci ali pa odrezana stebla preprosto namočimo v vodo, kjer bodo pognala koreninice. Lahko jo tudi posejemo. Na vrtu se hitro izrodi, zato jo je potrebno večkrat presajati.

Poznamo preko 600 različnih vrst mete, njihovo število pa se s hibridizacijo iz leta v leto povečuje. Med najbolj poznanimi vrstami so poprova, črna, maroška (angl. spearmint), korziška, jabolčna, ingverjeva, kodrastolistna, vodna, oblolistna in številne druge. Različne vrste mete vsebujejo veliko elementa etra, ki po ayurvedi pomirja, hladi, čisti in širi. S svojo eterično naravo lajšajo mentalno in čustveno napetost.

Delovanje poprove mete je blago, zaradi česar je primerna za zmerno, a dolgoročno uporabo. Listi mete so zaradi svojega prijetnega vonja zelo priljubljena začimba. Tudi posušeni listi dolgo ohranijo svoj vonj zaradi česar so v kulinariki in zdravilstvu še posebej cenjeni. Zaradi svojih blagodejnih učinkov na zdravje se meta kot zdravilna raslina uporablja tudi v fitoterapiji in farmaciji. Njene liste posušimo hitro, da ne počrnijo. Iz metinih listov naredimo poparek ali zdravilno tinkturo. Čez poletje lahko uporabljamo tudi sveže liste, ki jih uporabimo za zdravilne čaje ali za pripravo osvežilnih poletnih pijač.

V kuhinji lahko uporabljamo svojo najbolj priljubljeno vrsto mete. Za osvežilne in zdravilne čaje lahko uporabimo tudi mešanico različnih vrst te zdravilne rastline. Zelo uporabna je v poletnih čajnih mešanicah, s katerimi lahko poleti pripravimo domač ledeni čaj z meto, ki nas ohlaja iz notranjosti in spodbuja potenje. Za to „hlajenje“ je kriva njena zdravilna učinkovina, imenovana mentol, ki je glavna sestavina metinega hlapnega eteričnega olja. Z meto lahko pripravljamo razne omake, zeliščne kise, olja, sirupe, dodajamo jo v marmelade, čežane, sadne solate, osvežilne pijače, likerje, čokolade, bonbone in žvečilne gumije. Okus mete je osvežilen, pekoč in sladek.

Poprova meta deluje protimikrobno (uničuje viruse, bakterije in glivice), pa tudi antioksidativno in protivnetno. Ker pospešuje tvorjenje sline, želodčne kisline in izločanje žolča, lahko meto kot začimbo uporabimo tudi pri težje prebavljivih jedeh, na primer za začinjanje mesnih pečenk, stročnic, gob ali sirov.

V fitoterapiji in zdravilstvu se poprova meta uporablja za lajšanje slabosti, trebušnih krčev in bolečin, saj pomirja želodec. Pospešuje nastanek, izločanje in pretok prebavnih sokov, kar lajša prebavo. Tudi kadar nas sili na bruhanje, nam bo metin čaj dobro del. Ureja težave z napihovanjem v prebavilih in lajša težave z napenjanjem in vetrovi. Pomaga blažiti vnetja prebavil in izboljšuje prebavo. Pomirja tudi živčne napetosti, lajša glavobole zaradi stresa in mišične krče. Meta pomirja in prispeva k ohranjanju zdravega ter mirnega spanca.

Eterično olje poprove mete pomaga lajšati tudi prehlade in gripe. Blagodejno in prijetno deluje na ustno votlino, grlo, žrelo in glasilke ter podpira optimalno delovanje imunskega sistema. Pri prehladu ali težavah z dihali ga kapljico kanemo na tkanino in močno vdihnemo. Metino eterično olje lahko uporabimo tudi za pripravo parnih kopeli ter inhalacij. Razredčenega z vodo lahko uporabimo tudi za grgranje, žvrkljanje ter spiranje ustne votline. Ob glavobolih pa z njim nežno, z masažnimi gibi natremo sence in čelo. Pri tem zelo pazimo, da nam ne zaide v oči.

Eterično olje mete na koži daje občutek hlajenja, pospešuje pa tudi lokalno prekrvavitev tkiva ter sprošča živce in mišice na mestu nanosa. Na tak način lajša bolečine na mestu, kjer ga nanesemo. Uporabimo ga lahko tudi za lajšanje drugih bolečin (na primer ob bolečinah v sklepih in mišicah).

Pripravke iz mete lahko uporabimo tudi za nego razpokane kože na rokah. V ta namen naredimo zelo močan poparek, s katerim si pripravimo dobrodejne obkladke za nego kože. Močan metin čaj lahko dolijemo vodi za kopanje in si tako pripravimo poživljajočo in osvežilno kopel, v kateri se namakamo 20 minut.

Uporaba pripravkov iz mete ima le redko neželene učinke. Kljub temu pa se odsvetuje pretirano vsakodnevno pitje metinega čaja kot napitka za žejo. Prekomerna uporaba mete bi v primeru želodčnih ran in razjed lahko slabo vplivala na stene želodca. V določenih primerih tudi na srce, saj droga mete pospešuje krvni obtok, kar lahko pri starejših ljudeh vodi do srčnih obolenj. Uporaba eteričnega olja se odsvetuje v nosečnosti in med dojenjem. Eterično olje lahko ob stiku s kožo izzove tudi alergijsko reakcijo, ki je posledica delovanja mentola in se izraža kot kontaktni dermatitis. Uporaba mete prav tako ni priporočljiva za otroke, mlajše od 4 let.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO METE

• Recept za zeleni čaj z meto:

Metin čaj za poživljanje z zelenim čajem pripravimo tako, da z 2 dcl vroče vode (voda naj bo segreta na 75 °C) prelijemo žličko zelenega čaja (na primer Sencha) in dodamo vejico mete, ki je lahko posušena ali sveža. Po dobrih dveh minutkah poparek precedimo. Zeleni čaj z meto je poln antioksidantov in drugih zdravilnih snovi, prav tako nas bo osvežil in poživil, zaradi česar je odlična pijača za začetek dneva, ali čez dan, kadar potrebujemo malo dodatne poživitve.

• Recept za čokoladni sladoled z metino smetano:

Za pripravo metine smetane najprej stepemo 2 dcl ohlajene sladke smetane. Nato potrebujemo 100 g listov sveže poprove mete, ki jih zelo drobno nasekljamo ali zmeljemo v multipraktiku, skupaj z veliko žlico sladkorja v prahu. Stepeni smetani nato nežno primešamo meto s sladkorjem in z njo okrasimo čokoladni sladoled. Nato postrežemo in uživamo.

• Aromatična jabolčna marmelada z meto:

Za pripravo slastne in osvežilne marmelade potrebujemo 3 kg naribanih jabolk, 500 g rjavega sladkorja in 200 g narezanih svežih listov mete. Marmelado skuhamo tako, da naprej počasi raztopimo sladkor, nato dodamo naribana jabolka in mešanico počasi dušimo do vretja. Ko se jabolka popolnoma zmehčajo, dodamo narezano meto in kuhamo še 5 minut. Marmelado napolnimo v sterilne kozarčke za vlaganje, ki jih še vroče zapremo.

• Recept za slasten jagodni sorbet z meto:

Za pripravo osvežilnega in aromatičnega jagodnega sorbeta potrebujemo 300 g jagod, sveže iztisnjen sok 1 limone, 3 žlice sladkorja, 500 g vaniljevega sladoleda, 2 dcl penine in 100 g svežih metinih listov. Jagode dobro operemo, narežemo, dodamo metine liste, prelijemo z malo limoninega soka in (po želji) sladkamo. Damo jih v mešalnik iz jih zmiksamo v kašo. Jagodni kaši dodamo vaniljev sladoled in penino. Mešanico dobro stepemo z metlico, da nastane gladka masa. Sorbet nato dobro ohladimo, nalijemo v kozarčke, postrežemo in uživamo.