Navadna breza (latinsko ime Betula pendula) je vsem poznano listopadno drevo iz družine brezovk (Betulaceae). V višino zraste nad 15 m, lahko tudi do 30 metrov. Zaradi njene značilne bele skorje jo takoj opazimo že od daleč. Je lepa popestritev gozdnih robov in travnikov. Jeseni se tudi njeno listje obarva zlato-rumeno, kar jo naredi še bolj opazno.

Mlada brezova drevesa imajo mehko in gladko belo skorjo, ki jo lahko v trakovih luščimo. S starostjo se skorja odebeli in razpoka, tudi njeno razbrazdano deblo takrat posivi. Brezova skorja je bele barve, ker so njene plutaste celice obarvane z betulinom. Njene mlade vejice so tanke in povešene. Ima lepljive brste, kasneje požene tudi gole rombaste liste z nazobčanim listnim robom in le komaj opazno izstopajočimi listnimi žilami.

Listi so na zgornji strani temno zeleni, na spodnji strani pa svetlejši. Cvetove razvije v obliki moških in ženskih mačic. Navadna breza cveti od aprila do maja, kar povzroča alergikom obilo težav. Njeni plodovi (semena) so majčkeni, 2 mm veliki krilati oreščki, ki jih raznaša veter in z njimi se breza tudi razmnožuje. Drevo dočaka tudi do 100 let starosti. V zdravilne namene se uporabljajo listni popki, mlado listje, sok in lubje. Za svojo zelo hitro rast potrebuje breza veliko vode, ki jo črpa iz tal.

Mladi brezovi popki se nabirajo zelo zgodaj spomladi, marca. Uporabimo jih lahko sveže ali posušene. Sveže popke in mlado listje lahko uporabimo kot dodatek v »divjih« solatkah. Popki vsebujejo nekaj blagodejnih eteričnih olj, ne vsebujejo pa vitamina C, ki se razvije kasneje v listih. Listje nabiramo od aprila do junija. Trgamo največje popke in najmehkejše liste.

Iz brezovih popkov in lubja si pripravimo čaj, ki ga ne smemo prevreti, ampak le preliti z vrelo vodo. Brezov čaj pospešuje predvsem izločanje in odvajanje seča, kar je še posebej pomembno, kadar imamo v telesu preveč nakopičene vode zaradi motenj krvnega obtoka ali blažjih težav z ledvicami in jetri. Ker s povečanim izločanjem vode pospešimo tudi izločanje sečne kisline, nam to olajša bolečine v sklepih, ki so prisotne pri revmatičnih obolenjih. Breza torej deluje diuretično (pospešeno nastajanje urina), poleg tega pa deluje tudi protivnetno, protimikrobno in antioksidativno.

Navadna breza dobrodejno vpliva na čiščenje in zdravljenje mehurja. Koristi tudi sladkornim bolnikom. Posušeni brezovi listi imajo močan čistilni učinek in so pomembna sestavina čajev, namenjenih za zdravljenje in čiščenje ledvic, spiranje ledvičnih kamnov in peska ter spiranje mehurja in sečnih poti. Uporabljamo jih za podporno zdravljenje blažjih okužb in vnetij sečil, pa tudi za splošno čiščenje organizma in kot pomoč pri hujšanju.

Brezovo listje moramo posušiti hitro in temeljito, da ohrani lepo zeleno barvo in posušeno hraniti v dobro zaprti posodi, v suhem prostoru. Uporaba čaja iz brezovih listov je varna, uživamo ga lahko tudi dlje časa, z zdravnikom pa se glede njegove uporabe naj posvetujejo ljudje, ki imajo zastoj vode zaradi šibkega delovanja srca in bolezni ledvic. Ker se ob uporabi brezovega čaja iz telesa izločajo velike količine seča, je prav tako pomembno, da vsak dan dodatno popijemo še kak kozarec ali dva sveže vode, da nadomestimo izgubljeno tekočino.

Kadar imamo težave z nečisto kožo in kožnimi lišaji, lahko pitje čistilnega čaja iz brezovih listov in koprive kombiniramo tudi z dobrodejnimi kopelmi, ki jih prav tako pripravimo z brezovim listjem, lahko pa dodamo tudi nekaj belega brezovega lubja. Tudi brezov drevesni sok, oziroma tako imenovana brezova voda, je odlično zdravilo za spiranje lasišča in kože.

V aprilu, ko so brezova drevesa še posebej sočna, lahko okoli 50 cm od tal v deblo naredimo 2—3 cm globoko luknjo, iz katere bo stekel svež brezov sok. Temu soku, oziroma brezovi vodi, že od davnih časov pripisujejo posebno zdravilno moč. Brezova voda čisti kri in krepi organizem. Pijemo jo večkrat na dan, po požirkih, do 2 dcl dnevno. Zelo učinkovito lajša težave s sečnimi potmi, olajšuje bolezni zaradi pomanjkanja vitamina C, težave z vodenico, vnetje dlesni in težave z nečisto kožo. 

Brezov drevesni sok na telo deluje splošno čistilno, uporabljamo pa ga lahko tudi zunanje, saj je izvrsten za krepitev in pospeševanje rasti las. Z njim zdravimo težave z lasiščem, saj odpravlja prhljaj in pomaga pri ustavljanju izpadanja las. Če bomo sok pridobivali sami, je pomembno, da luknjo, ki smo jo naredili v deblo breze, ponovno zamašimo, najbolje s cepilno smolo, da se drevo ne izčrpa preveč. Za manj agresivno pridobivanje soka lahko odrežemo tudi brezovo vejo, iz katere nam bo preko noči nakapalo dovolj tekočine za lastno uporabo. 

Če se nam zdi pridobivanje brezovega soka prevelik podvig, lahko v trgovini z zdravo prehrano poiščemo ustekleničeno brezovo vodo, ki jo pridobivajo v Skandinaviji. Je polna mineralov in mikrohranil, ki telesu vračajo vitalnost. Vsebuje fruktozo, glukozo, kalij, kalcij, fosfor, magnezij, cink, natrij, železo, pa tudi sadne kisline, aminokisline ter vitamin C. Vse te sestavine imajo pomemben vpliv na dobro telesno zdravje in počutje.

Iz breze se pridobiva tudi sladilo, ki ga lahko uporabljajo tudi diabetiki, to je ksilitol. Redna uporaba ksilitola pozitivno vpliva na zdravje zob in ustne votline, saj zmanjša nastanek kariesa, tako da preprečuje rast bakterij, ki povzročajo zobno gnilobo. Bakterije, ki se nahajajo v naši ustni votlini, ksilitola ne morejo presnavljati, zato se izstradajo in posledično odmrejo. Pomaga tudi ohranjati naravno bazično okolje v ustih. Zaradi tega je ksilitol pogosta sestavina v žvečilnih gumijih, zobnih pastah in ustnih vodicah.

V času vročega in sončnega poletja breza skozi liste absorbira in akumulira zaloge energije ter hranil za naslednjo rastno sezono. Ko se jeseni dnevi ohlajajo in krajšajo, breza to nakopičeno energijo začne sproščati v korenine, kjer jo čez zimo hrani za nov pomladni zagon. Spomladi se v koreninah shranjeni minerali in hranila ponovno zaženejo v sočno rast in to vitalnost lahko s kozarcem njenega drevesnega soka zaužijemo tudi mi. Seveda ne le za žejo, ampak tudi za povečanje vitalnosti ter pospeševanje prečiščevanja telesa. Pitje brezove vode pomaga tudi pri ohranjanju zdrave telesne teže, dobre prebave in splošnega dobrega počutja. Brezov drevesni sok pridobivamo samo spomladi.

Navadna breza je drevo, ki simbolizira prenovo in ponovno rojstvo in kot takšna ima tudi velik mitološki pomen na severu Evrope in Azije. Povezana je s številnimi ljudskimi običaji. Na Finskem breza predstavlja nacionalno drevo. Pri Rusih simbolizira pomlad in dekleta. Kelti so verjeli, da odvrača zlo in čarovnijo. Je prinašalka svetlobe ter je povezana z Luno in Soncem.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO NAVADNE BREZE

• Recept za brezov čaj:

Za pripravo čaja najprej posušimo mlado brezovo listje, ki ga nato shranimo v dobro zaprto stekleno posodo. Čaj po potrebi skuhamo tako, da zavremo 3 dcl vode, v katero dodamo 2—3 žličke posušenih listov in po desetih minutah precedimo. Pijemo toplega, 3—4 krat na dan.

• Recept za čaj z brezo, ki podpira zdravje ledvic in mehurja:

Za pripravo čajne mešanice potrebujemo 5 delov breze, 3 dele koprive, 2 dela zlate rozge, 2 dela njivske preslice, 1 del brusničnih listov in 1 del koruznih laskov. Zelišča med seboj dobro premešamo in jih hranimo v neprodušno zaprti posodi, na hladnem in temnem prostoru. Za pripravo čaja 1—2 žlički zeliščne mešanice prelijemo z 2 dcl vode, po 10 minutah odcedimo in pijemo po potrebi, do 3 skodelice na dan.

• Recept za piškote z moko iz brezove skorje:

Za pripravo piškotov potrebujemo ¾ skodelice bele moke, ¼ skodelice moke iz brezovega lubja, ¼ skodelice sladkorja, ščepec morske soli in ½ skodelice zmehčanega masla. Najprej med seboj dobro premešamo suhe sestavine, ki jim nato dodamo zmehčano maslo ter vse skupaj dobro zmešamo z ročnim mešalnikom. Testo nato temeljito pregnetemo in razvaljamo na pomokani površini ter iz njega z modelčki izrežemo piškote, ki jih nato pečemo 15 minut pri 180 °C.