V času dinozavrov so bili gozdovi polni velikanskih preslic, katere so dosegale višino današnjih dreves. Do danes se jih je ohranilo le še nekaj vrst, ki so veliko manjše.

Poznamo več vrst preslic; močvirsko, vodno, gozdno, zimsko … Vse uvrščamo v družino presličevk (Equisetaceae). V zdravilne namene se uporablja samo njivska ali poljska preslica (latinsko ime Equisetum arvense), trajnica, ki zraste do višine 80 cm in ima votla členasta stebla z vretenčasto izraščajočimi vejicami, ki izgledajo kot zakrneli listki, ki so proti vrhu vedno manjši. So brez vonja in imajo rahlo slan okus. Njen koreninski sistem je zelo globok in razvejan, zaradi česar se hitro razrašča po okolici. Razmnožuje pa se tudi s sporami (trosi), ki poženejo spomladi, preden požene steblo.

V glavnem se njivska preslica razrašča na vlažnih predelih, zaradi hitro rastočih, močnih in odpornih korenik pa lahko raste tudi na bolj suhih predelih v senčnih in sončnih legah. Raste predvsem na poljih, travnikih ter neobdelanih tleh severne poloble. Zaradi njene trdoživosti jo je kot plevel zelo težko nadzorovati, odporna je tudi proti herbicidom in škodljivcem.

V zdravilne namene uporabimo njeno zel – nadzemni del stebla z »listi«, oziroma igličastimi poganjki, ki se nabirajo v začetku poletja, saj je prezrela preslica premočna za uživanje (pitje) in tudi kremen (kremenčeva kislina) v njej se takrat težje topi. Pozno poleti jo lahko napade tudi gliva (Ustilago equiseti), ki izloča alkaloid, zaradi katerega lahko naše telo njivsko preslico slabše prenaša. Napadena njivska preslica ima po steblu in poganjkih rjave lise. Ob nabiranju preslice moramo biti pozorni, da naberemo samo njivsko preslico, kajti ostale vrste so strupene!

Njivsko preslico že dolgo časa uporabljajo kot zelišče za odstranjevanje odpadnih in strupenih snovi iz telesa, saj deluje diuretično, čisti kri in razsluzi telo. Okrepi tudi ledvice. Njen blagi diuretični učinek blaži vnetje sečil in lajša blažje okužbe sečnega trakta, mehurja in obsečnice, zaradi česar jo uporabljamo za izpiranje sečnih poti v primeru vnetja urinarnega trakta. Kljub temu da deluje diuretično, jo lahko uporabljajo tudi tisti, ki imajo težave s prelivno inkontinenco, priporočljiva je tudi pri draženju mehurja s prekomernim tiščanjem na vodo in ob težavah z močenjem postelje.

Uporabimo jo lahko tudi pri lažjem vnetju ledvic s povečanim izločanjem beljakovin v urinu ter pri ledvičnem pesku. Ker odvaja odvečno tekočino iz telesa, lajša težave pri vodenici. Čaj se lahko pije tudi pri močnih menstruacijah. Znižuje krvni tlak, lajša težave povezane s krčnimi žilami in kapilarami, uporabna je tudi za lajšanje težav s pljuči – pri kroničnem bronhitisu, pljučnih krvavitvah in jetiki.

Njivska preslica vsebuje kremenčevo kislino, ki pomaga krepiti in celiti pljučno tkivo. Dobro vpliva tudi na želodčne razjede. Mlačen prevretek iz preslice lahko grgramo pri ustnih razjedah in vnetju dlesni. Če vanj pomočimo gazo, dobimo obkladek, prav tako pa si lahko pripravimo obkladek iz sveže preslice, ki jo pred uporabo natolčemo. Kot obkladek jo lahko uporabljamo pri ranah, ki se slabo celijo, saj učinkuje na strjevanje krvi in celjenje tkiv – prav zaradi kremena, ki ga vsebuje. Obkladke moramo večkrat dnevno zamenjati in si pripraviti sveže.

V kozmetiki se njivska preslica uporablja proti gubam, modricam in celulitu, pa tudi v šamponih. Uporabimo jo lahko tudi za pripravo dobrodejnih presličnih kopeli, ki so dobrodošle še posebej pozimi, ko nam prija dovajanje toplote v telo. Kopel z njivsko preslico koristi pri obolenjih ledvic in mehurja, kot tudi ob nočnem potenju, potenju nog, pri depresiji in proti prhljaju. Pomaga tudi pri bolečinah v hrbtenici.

V drogi njivske preslice je veliko mineralnih snovi. Poleg že omenjene kremenčeve kisline, najdemo v njej tudi silikate, veliko aluminijevega in kalijevega klorida ter mangan. Vsebuje tudi različne flavonoide, saponine, polienske in dikarboksilne kisline, sitosterol ter vitamin C.

Tudi v vrtičkarstvu in poljedelstvu lahko uporabimo prevretek iz njivske preslice (preparat 508 v biodinamiki), preventivno proti napadu glivic. Njivska preslica je rastlina, ki pripada Luni. Kremen, ki je v njej, vsebuje ga od 50—90 %, pa deluje s svetlobnimi silami Jupitra (vlago in temo »popravimo« z impulzi svetlobe). V preslici je oživljen kremen, ki ima sposobnost, da nase veže in prestreže glive.

Kozmično glive dviguje, preslica pa jih obdrži pri tleh. Kadar je delovanje Lune premočno, to se zgodi tudi ob obilnih padavinah in vlagi, se ob prvih sončnih žarkih glive, ki sicer delujejo na zemlji, dvignejo višje, na nivo rastlin. Glive bi se naj na rastline dvignile šele po tem, ko rastline oblikujejo semena in s tem omogočile razkroj rastlin. Kadar se zgodi, da glive začno rastlino napadati in razkrajati prej, rastlina nima več moči za kvaliteten razvoj. Tudi semena ob tem ne razvijejo svoje polne moči, niso zdrava, iz njih rastoče rastline pa so naslednje leto podvržene raznim boleznim, glivicam in drugim škodljivim organizmom.

Zaradi tega je glive potrebno obdržati pri tleh, prst pa razbremeniti presežnih sil Lune, ki so v njej. Pri tem nam pomaga čaj njivske preslice, ki ga škropimo po tleh zgodaj spomladi, po mokri zimi, februarja ali marca. Preventivno škropimo tudi rastline, ki so še posebej občutljive za napade gliv, to so buče, kumare, paradižnik, krompir, trta … In sicer to storimo takoj, po vsakem obilnem deževju. Škropimo tri večere zapored po rastlinah in po tleh, kadar so rastline že napadene. Prekomerni uporabi preparata iz preslice pa se moramo izogniti, ker bi sicer lahko škodoval strukturi tal.

Za izdelavo biodinamičnega preparata 508 pozno poleti naberemo zelo zrelo njivsko preslico, saj je takrat višja tudi vsebnost kremena. Nabiramo jo na dan za plod, ko je Sonce pred ozvezdjem Leva. Porežemo ves nadzemni del rastline. Čaj pripravimo tako, da dobro pest posušene preslice eno uro kuhamo v 5 litrih vode, oziroma količino prilagodimo našim potrebam. Čaj škropimo pod rastlinami, ki bi jih lahko, ali so jih že napadle glivice, ne glede na to, ali je za določeno rastlino tipičen dan ali ne.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO NJIVSKE PRESLICE

• Recept za pripravo čaja iz njivske preslice:

Čaj iz njivske preslice pripravimo tako, da na skodelico mrzle vode vzamemo žličko zdrobljene preslice, vse skupaj zavremo in kuhamo 20 do 45 minut. Preden precedimo, počakamo še minutko ali dve. Čaj pijemo po požirkih 2—3 skodelice dnevno.

• Recept za kopel z njivsko preslico ob bolečinah v hrbtu:

Za 20–minutno preslično kopel pripravimo močan prevretek (100 g preslice počasi kuhamo 1 uro v 5 litrih vode), precedimo in ga vlijemo v kad s toplo vodo.

• Čajna mešanica za ledvice in mehur z njivsko preslico:

Za pripravo čajne mešanice potrebujemo enakovredne dele njivske preslice, koprive in brezovih listov, dodamo še nekaj zlate rozge, nekaj borovničevih listov in nekaj koruznih laskov. Posušena zelišča dobro premešamo in hranimo v tesno zaprti posodi, na hladnem in temnem mestu. Za pripravo čaja prelijemo 1—2 žlički zelišč z 250 ml vrele vode in po 10 minutah precedimo. Pijemo po potrebi, do trikrat dnevno.