Če v času poznega poletja posejemo zrela semena pegastega badlja, ki v tem času že počasi odmira, bomo imeli naslednje leto na svojem vrtu mogočne in koristne zdravilne rastline, polne vijoličastih cvetov, s plodovi, ki nudijo učinkovito podporo jetrom pri njihovi zaščiti in regeneraciji.

Pegasti badelj (latinsko ime Silybum marianum) ima velike zelene liste, prekrite z belimi lisami in črtami. Listi so neenakomerno nazobčani, zobci pa se zaključijo s tankimi in ostrimi rumenimi trni. Je velika rastlina s pokončnim steblom, ki zraste od 70—150 cm visoko. Na koncu razvejanega stebla je okroglo koškasto socvetje vijolične barve. Pegasti badelj cveti od junija do septembra. Po cvetenju se razvijejo 6—7 mm dolgi sivo-rjavi plodovi, ki imajo zelo trdo lupino in so odeti v svilnate dlačice v obliki čopkov, ki jim pomagajo pri letenju.

Tudi v bodeči, odcveteli cvetni glavici je polno svilnatih dlačic, med katerimi je veliko plodov, ki jih zelo težko izločimo iz ščetinaste kodeljice. Pomagamo si z usnjenimi rokavicami in vilicami. Pegasti badelj je enoletnica, a če ga posejemo jeseni, prezimi v rozeti in se naslednje leto bogato razraste. Raste na sončnih, suhih in kamnitih pobočjih, ob robovih poti, na meliščih, neobdelanih tleh in pašnikih. Seveda pa ga lahko brez težav gojimo tudi na vrtu. Pegasti badelj uvrščamo v družino nebinovk (Asteraceae).

Za zdravilne namene uporabljamo sveže ali posušene nadzemne dele rastline, ki jih naberemo v času cvetenja. Najbolj dragocena so njegova semena, oziroma plodovi. Plodovi pegastega badlja vsebujejo edinstveno skupino močnih antioksidantov, ki jih s skupnim imenom imenujemo silimarin. Seme pegastega badlja vsebuje od 1—3 % silimarina, zdravilne učinkovine, ki je slabo topna v vodi, zato pazimo, da plodove pegastega badlja vedno uživamo skupaj z maščobami. Plod pegastega badlja vsebuje tudi 25—30 % beljakovin, zdravilno olje ter flavonoide.

Liste pegastega badlja lahko uporabimo za pripravo čaja, ki ga pijemo proti pekoči zgagi. Silimarina v njegovih listih ne bomo našli. Čaj iz plodov pegastega badlja pa je uporaben predvsem v primerih, kadar imamo težave s prebavo ali motnje v izločanju žolča. V primeru tovrstnih težav bo čaj pegastega badlja zdravilno in blagodejno deloval na prebavila, pospešil izločanje prebavnih sokov ter olajšal prebavo.

Posušeni zreli plodovi pegastega badlja in njihovi izvlečki se uporabljajo za preprečevanje in zdravljenje težav z jetri, kot so okvare in moteno delovanje jeter, vnetje jeter, zastrupitev jeter; koristni so za lajšanje težav v primeru povečanih jeter, zgrbančenosti ali zamaščenosti jeter, pri cirozi ter pri povišanem holesterolu. Te težave in motnje lahko povzročajo različni zunanji dejavniki (alkohol, strupi, kemikalije, tudi zastrupitve z gobami, na primer z mušnico) in so lahko prehodne narave, lahko pa gre za kronične bolezenske spremembe zaradi dolgotrajnih motenj v delovanju jeter.

Silimarin dokazano pomaga pri obvladovanju širokega nabora resnih težav z jetri, kot so alkoholne in nealkoholne spremembe, nekatere vrste hepatitisa, maščobna okvara jeter, pomaga obnavljati celice po kemoterapiji, s čimer pripomore k hitrejšemu okrevanju, koristen pa je tudi pri lajšanju vnetij žolčnika, vranice in trebušne slinavke ter za razbremenitev ob jemanju zdravil ali substanc, s katerimi v času jemanja jetra dodatno obremenimo.

Pegasti badelj je torej koristna in zdravilna rastlina z močnim antioksidativnim učinkom, ki spodbuja čiščenje in razstrupljanje jeter ter spodbuja njihovo delovanje in obnovo. Delovanje pegastega badlja je dobro raziskano – njegovo učinkovitost potrjujejo tudi številne klinične študije in znanstvene raziskave.

Včasih so tudi druge težave, kot so na primer nečista koža, glavoboli, težave z očmi, depresija, pomanjkanje volje in energije ipd., lahko povezane s slabim delovanjem jeter. Ob tovrstnih težavah malokdo pomisli na obolenja jeter, saj simptomov bolezni ne zaznavamo, čeprav je bolezen jeter že krepko napredovala. So organ brez živcev, zato so napake, oziroma motnje v delovanju jeter, opazne šele, ko je prizadetih že več kot 85 % jetrnih celic (hepatocitov).

Pegasti badelj ima hepaprotektivni učinek, kar pomeni, da na tkivo jeter deluje zaščitno. Silimarin v plodovih pegastega badlja pripomore k varovanju celic jeter pred poškodbami in pomaga pri njihovi obnovi. Okrepiti pomaga tudi membrano celic, ki posledično postane manj prepustna za strupe in druge škodljive snovi. Zaradi antioksidativnega delovanja silimarina, postanejo jetra bolj zaščitena tudi pred prostimi radikali in škodo, ki jo le ti povzročajo, hkrati pa se v jetrnih celicah poveča tvorba glutationa, ki je naravno prisotna zaščitna substanca v jetrih. Silimarin ima ugoden učinek na tvorbo encimov v jetrih ter na njihovo metabolno aktivnost.

Pripravke iz pegastega badlja preventivno uživamo dvakrat na dan ob obroku, po eno čajno žličko. Kadar so jetra dodatno obremenjena, lahko dozo povečamo na tri žličke plodov dnevno. Optimalni dnevni odmerek silimarina znaša 200—400 mg. Ker zaradi slabše topnosti silimarina v vodi uporaba čajev s pegastim badljem za jetra ni tako učinkovita, je najbolj enostavno, da v primeru, kadar imamo težave z jetri, njegove plodove, oziroma semena, zmeljemo v prah, ki ga uživamo posutega po hrani, ali primešanega v jogurt. V kolikor nimamo posebnih omejitev glede vnosa maščob v telo, ga lahko uživamo tudi v obliki oljnega macerata skupaj s semeni.

Posežemo lahko tudi po katerem od pripravkov in izvlečkov, ki so na voljo kot prehranska dopolnila. Najbolj učinkovita pa je intravenozna uporaba. V podporo jetrom se ob jemanju pripravkov iz pegastega badlja oskrbimo tudi z vitamini E, B ter z omega 3 esencialnimi maščobnimi kislinami.

Pegasti badelj ali Marijin osat je svoje ime dobil po Sveti Mariji, ki naj bi na begu v Egipt iskala varno skrivališče za dojenje Jezusa. Stara krščanska legenda pravi, da je Marija zatočišče našla v nasadu pegastega badlja, kjer so rastline mater in otroka zaščitile in zakrile s svojimi listi, na katere je padlo nekaj kapljic mleka, zato so še danes na njih bele lise. Tudi v angleščini to zdravilno zelišče imenujemo mlečni osat (»milk thistle«). Uživanje čaja iz njegovih listov je še danes priporočljivo v času dojenja, saj pegasti badelj spodbuja tvorbo mleka pri doječih mamicah.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO PEGASTEGA BADLJA

• Recept za čistilno tinkturo, ki podpira dobro delovanje jeter:

Za pripravo zdravilne tinkture potrebujemo 50 g mletih plodov pegastega badlja, 20 g mletih plodov sabljastega triplata, 20 g suhe korenine kurkume, 10 g suhih listov artičoke in 2 g zdrobljenih brinovih jagod. Zelišča prelijemo s 400 ml 45 % alkohola ali 3—6 % kisa, posodo dobro zapremo ter pustimo stati 3 tedne. Vmes mešanico večkrat pretresemo. Po tem času tinkturo precedimo in jo nalijemo v čisto steklenico, ki jo shranimo na hladen in temen prostor. Uživamo po potrebi, v preventivne ali zdravilne namene – za čiščenje in razstrupljanje jeter ter za podporo njihovega dobrega delovanja.

• Recept za zdravilni pegasti badelj v olju:

Zdravilno olje s pegastim badljem pripravimo tako, da 150 g semen pegastega badlja zmeljemo v kavnem mlinčku in jih prelijemo z 200 ml hladno stiskanega ekološkega orehovega olja. Pripravek lahko začnemo uporabljati takoj. Olje jemljemo po žličkah, z mletimi semeni vred, do tri žličke dnevno, po obrokih.

• Recept za dobrodejen čaj proti pekoči zgagi:

Za pripravo zdravilnega čaja 2 žlički suhih listov pegastega badlja prelijemo z 1,5 dcl vrele vode, po desetih minutah odcedimo in pijemo po potrebi, kadar se pojavijo težave. Čaju lahko dodamo tudi islandski lišaj.