Glede na količino zdravilnih in varovalnih lastnosti, ki jih ima črni bezeg, bi ga lahko poimenovali kar domača lekarna ali domača zdravilna skrinjica. Tradicionalno ljudsko zdravilstvo pravi, da je le malo tako koristnih zdravilnih rastlin, kot je bezeg. Tudi sodobne znanstvene raziskave potrjujejo to trditev.

Navadni bezeg ali črni bezeg (latinsko ime Sambucus nigra) je velik trajen grm, ki v višino in širino doseže tudi do 5 metrov in več. Od maja do julija lahko na njem pobiramo ploska, rumenkasto bela, močno dišeča socvetja, iz katerih se zgodaj jeseni razvijejo grozdi škrlatno črnih svetlečih se in sočnih majhnih okroglih jagod, v katerih so po tri rjavkaste koščice. Njegovi listi so značilne koničaste oblike, neparno deljeni in enakomerno nazobčani. Kadar bezeg cveti, tvori veliko cvetnega prahu, ki pa ne ugaja čebelam. Njegovi listi, lubje in korenine imajo malodane zoprn vonj in nekoliko grenak okus. Bezeg ima rad sončne in polsenčne robove gozdov, tudi vlaga ga ne moti.

Črni bezeg ima številne dobrodejne in zdravilne lastnosti, zaradi česar je pomembna zdravilna rastlina. Njegove cvetove v suhem vremenu naberemo in jim odstranimo čim več zelenih vejic. Dobro jih posušimo in shranimo v tesno zaprti posodi, da jih bomo kasneje lahko uporabili za čaje in druge pripravke. Cvetovi bezga imajo diuretično, protimikrobno in protivnetno delovanje. Lajšajo izkašljevanje in pomagajo pri nahodu. Spodbujajo krvni obtok in povzročajo povečano znojenje. Tudi jagode imajo diuretični in odvajalni učinek ter pospešujejo znojenje. Bezgovo cvetje uporabimo ob nahodu; ker spodbuja znojenje, pa je koristno tudi pri prehladnih obolenjih z vročino, ob gripi, pri zamašenem nosu in sinusih, ob okužbah in vnetjih srednjega ušesa …

Poparek bezgovih cvetov (bezgov čaj) zmanjšuje katarje in se priporoča pri povečanem izločanju sluzi iz zgornjih dihalnih poti ter pljuč, ob bronhitisu, oslovskem kašlju, začetni pljučnici, jetiki, pa tudi pri ošpicah, škrlatinki in revmatičnih obolenjih. Uživanje bezgove tinkture zgodaj spomladi pomaga pri senenem nahodu in se priporoča za krepitev dihal. Ker črni bezeg zdravi lokalna vnetja, se lahko doda tudi v razna negovalna mazila, ki se lahko uporabljajo za zdravljenje opeklin, razpok in ozeblin. Včasih so močne izvlečke bezgovih cvetov uporabljali za beljenje kože, peg in drugih hiperpigmentacij.

Mladi bezgovi poganjki vsebujejo vrsto zdravilnih snovi, kot so emulin, invertin, sambucin, kalijev nitrat, saharoza …, ki spodbujajo delovanje žlez znojnic in pospešujejo izločanje seča – delujejo sicer malce šibkeje kot cvetovi. Z njimi lahko dobrodejno vplivamo na količino sladkorja v krvi in s tem podpiramo zdravljenje sladkorne bolezni. Čistijo tudi kri.

Zdravilno mazilo lahko napravimo tudi iz bezgovih listov in ga uporabimo za rane, zvine in hemoroide. Deluje protibolečinsko. Bezgove liste lahko uporabimo tudi kot insekticid. Bezgova voda (hladen namok svežih cvetov) je odlična za umivanje kože in izpiranje oči. V ta namen lahko uporabimo tudi bolj stabilen bezgov destilat, oziroma hidrolat. Hidrolat uporabimo tudi za nego opeklin.

Bezgovo lubje spodbuja delovanje jeter. Včasih so z njim odpravljali zaprtja, motnje v delovanju ledvic in mehurja, uporabljali so ga pri zastajanju seča, pri mišičnem in sklepnem revmatizmu … Uporabimo ostrgan srednji, oziroma zeleni del lubja debla ali vej. Lubje se nabira februarja, marca, oktobra in novembra. Dnevno ne smemo popiti več kot dve majhni skodelici čaja iz bezgove skorje. Prevretek iz bezgovih korenin so nekoč uporabljali za zdravljenje in razstrupljanje ob pikih kač. Kneipp je menil, da je čaj iz zelenega dela skorje korenin bezga nepogrešljiv pri vodeničnih ljudeh. Danes zrelih listov, lubja in korenin črnega bezga skorajda več ne uporabljamo, saj vemo, da so nekoliko strupeni.

Nadvse zdravilne in okusne bezgove jagode so edinstveno superživilo. So eno izmed najboljših sredstev za krepitev imunskega sistema. Zaradi visoke vsebnosti antocianov in antioksidantov črni bezeg ugodno deluje na naše počutje in odpornost telesa, dobro vpliva na kri in prebavila ter pomaga ohranjati lepo kožo. Bogat je še s folno kislino, flavonoidi, vitamini B1 in B2, C in A, grenčinami, voski, eteričnimi olji idr.

Zdravilne spojine v bezgovih jagodah aktivirajo celice imunskega sistema in oslabijo delovanje virusov. Plodov nikoli ne uživamo surovih – vedno jih moramo toplotno obdelati, sicer nam lahko povzročijo prebavne nevšečnosti, kot so bruhanje in driska, povzročijo pa tudi mrzlico. Vsebujejo alkaloide, ki se razgradijo pri visokih temperaturah. Iz njih lahko pripravimo tudi okusne shranke, kot je recimo jabolčna čežana z bezgovimi jagodami, ki bo pomagala pri lažjem odvajanju.

Bezgove jagode so odlične v kompotih, iz njih lahko naredimo bezgovo vino, pripravimo sirup, marmelado, jih posušimo za čaj … Sok bezgovih jagod je zelo močno barvilo, ki se uporablja tudi pri pripravi hrane in v kozmetiki. Uporabiti ga je potrebno hitro po iztiskanju, saj hitro oksidira in s tem izgubi svojo močno vijolično barvo. Lahko pa ga zamrznemo in tako podaljšamo njegovo uporabnost.

Črni bezeg ni primeren za nosečnice in doječe mamice, še posebej se jim odsvetuje uporaba bezgovih jagod in lubja. Bezgu se naj izognejo tudi ljudje, ki bi se jim lahko zaradi močnega diuretičnega delovanja poslabšalo zdravstveno stanje. Pri uporabi črnega bezga pazimo na pravilno pripravo izvlečkov in uživanje le-teh v priporočenih količinah.

Bezeg ima grenak, suh in hladen, nekoliko sladek značaj. Bezgovo lubje pa prištevamo med vroča, grenka in suha zelišča.

Tudi v naravi ima črni bezeg zelo pomembno vlogo, saj je vir hrane divjim živalim. Varuje tla, izboljšuje njihovo kakovost in pospešuje kroženje hranil.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO ČRNEGA BEZGA

• Naravni preliv za temne lase z bezgom:

Za pripravo domačega preliva za lase potrebujemo 50 ml soka iz bezgovih jagod, 50 ml jabolčnega kisa in 2 dcl vode. Sestavine dobro premešamo in nanesemo na umite, mokre lase. Preliv pustimo delovati 10 minut, nato dobro izperemo in lase posušimo. Preliv bo lase zmehčal, jih malce potemnil in poživil.

• Recept za zdravilno bezgovo vino:

Za pripravo bezgovega vina potrebujemo 4 L bezgovih jagod, 7 L vode, 2 kg sladkorja in 20 g kvasa. Vino pripravimo tako, da najprej zavremo vodo, ki jo nato ugasnemo in v njej raztopimo sladkor. Sladkano vodo prelijemo čez premečkane bezgove jagode. Zmes ohladimo na cca 38—40 °C. Nato v to maso nadrobimo kocko kvasa in zelo dobro premešamo. Čez posodo damo pokrov, oziroma vrelno veho, ki omogoča, da iz posode izhaja ogljikov dioksid in plini, ki nastajajo pri alkoholnem vrenju.

Posoda, ki naj ne bo kovinska, mora stati na stalni temperaturi, ki naj bo okoli 20 °C. Po približno dveh mesecih, ko se vrenje umiri, bistro tekočino odlijemo in bezgovo vino nalijemo v manjše sterilne steklenice, ki jih postavimo na temen in hladen prostor. Po mesecu dni je vino primerno za uporabo. Bezgovo vino je zelo okusno in deluje krepčilno na telo in duha, zlasti po prenaprezanju. Povečuje psihofizične zmožnosti, dobro deluje na prebavo in deluje rahlo diuretično. Priporoča se tudi ob prvih znakih prehlada, čisti kri, pomirja trebušne krče in spodbuja apetit. Preventivno ga uživamo pol decilitra dnevno.

• Recept za dobrodejni sirup iz bezgovih jagod:

Za pripravo sirupa prelijemo 2 kg bezgovih jagod z dvema litroma vode, kuhamo 10 minut, nato ugasnemo. Ko se zmes ohladi, vse skupaj zmečkamo in pustimo stati preko noči. Naslednji dan precedimo in vodnemu izvlečku dodamo 1,5 kg sladkorja ter ponovno zavremo. Še vroč sirup napolnimo v sterilne steklenice, ki jih nato shranimo v hladen in temen prostor. Sirup uživamo preventivno, za varovanje pred zimskimi prehladi. Z njim lahko osladimo tudi timijanov čaj, ki ga pijemo ob prehladu in produktivnem kašlju. Uživanje soka bezgovih jagod se priporoča tudi pri nevralgijah, obraznih nevralgijah in išiasu. Uživati ga je potrebno dvakrat dnevno po 30 ml.

• Recept za osvežilni bezgov sirup:

Za pripravo domačega bezgovega sirupa za redčenje potrebujemo 50 cvetov bezga, 5 L vode, 3 kg sladkorja in 50 g citronske kisline. Najprej v vodi za 24 ur namočimo bezgove cvetove. Nato vse skupaj precedimo, cvetove ožamemo in odcejeno tekočino prefiltriramo. Vodni izvleček cvetov nato zavremo in v njem raztopimo sladkor s citronsko kislino. Sirup zatem nalijemo v steklenice in dobro zapremo. Hranimo na temnem in hladnem mestu.

• Domača bezgova šabesa:

Za pripravo bezgove šabese potrebujemo 5 L vode, 1 kg sladkorja, sok in nastrgano lupinico cele limone, 3 žlice jabolčnega kisa ter 30—40 bezgovih cvetov. Najprej zavremo vodo, v katero dodamo sladkor, da se raztopi. Ko se tekočina ohladi, ji dodamo še ostale sestavine in pokrito pustimo stati 24 ur. Nato tekočino precedimo in prefiltriramo ter nalijemo v čiste steklenice. Pijača je gotova čez 2 tedna. Bezgovo šabeso ponudimo dobro ohlajeno, z rezino limone in vejico mete.