Prava sivka (latinsko ime Lavandula angustifolia) je ena najbolj priljubljenih in pomembnih zdravilnih rastlin, ki jih po vsem svetu uporabljamo za različne koristne namene. Sodi v železni repertoar zeliščne medicine. Divje rastoča sivka je razširjena po vseh sredozemskih državah, na Balkanu, v Severni Afriki, Iranu … Obstaja veliko vrst sivke. Le štiri izmed njih uporabljamo za zdravilne in ne le za okrasne namene. To so prava ali ozkolistna sivka (Lavandula angustifolia), volnata sivka (Lavandula lanata), širokolistna ali klasasta sivka (Lavandula latifolia) in hibridna sivka (Lavandula x intermedia). Sivko uvrščamo v družino ustnatic (Lamiaceae).

Sivka je zimzelen, gosto raščen in močno razvejan grm s štirirobimi poganjki, na koncu katerih se v obliki socvetij razvijejo drobni, močno dišeči modrovijolični cvetovi. Čudovit je pogled na pokrajino, ki je preraščena s sivozelenimi grmički, nad katerimi na dolgih steblih v vetru valovijo vijolična klasasta socvetja, katerih pomirjujoče dišeč vonj se širi daleč naokoli. Listi sivke so ozki, podolgovati in suličasti, sivkasto zelene barve in prekriti z gostimi in drobnimi dlačicami. Grmički imajo dobro razvejan koreninski sistem. Za uspešno rast potrebuje sivka veliko sonca.

Divje rastoče sivke pri nas v naravi ne bomo našli, kot gojena rastlina pa se zaradi svoje preproste lepote, pomirjujočega vonja in izjemne koristnosti tudi pri nas pojavi skoraj na vsakem domačem vrtu. Cveti julija in avgusta – takrat njene zdravilne cvetove tudi nabiramo za pripravo različnih pripravkov ter izvlečkov. Največ eteričnega olja in drugih zdravilnih učinkovin vsebujejo cvetovi tik pred odprtjem. Nabiramo jih ob suhem in sončnem vremenu, dopoldne ali zgodaj zjutraj.

Mir in čistost sta neločljivo povezana z edinstvenim vonjem sivke. O tem priča tudi njeno botanično ime Lavandula, ki je izpeljanka iz latinske besede lavare, kar pomeni umivati ali prati. Bila je tudi najbolj priljubljen dišavni dodatek starih Rimljanov in Grkov. Zelo priljubljena je zaradi svojega posebnega, močno aromatičnega vonja, ki odganja žuželke, kot so molji, komarji in muhe, zato jo radi uporabimo za potresanje v shrambah, za knjigami na policah, v škatlah s papirji in dokumenti ter seveda za polnjenje blazinic, ki jih obešamo v omare. Iz nje lahko naredimo tudi šopke, venčke, ali jo uporabimo v potpurijih, ki bodo krasili in odišavili naš dom.

Tudi v ljudski medicini in aromaterapiji je sivka predvsem zaradi svojega pomirjujočega učinka cenjena zdravilna rastlina. Vzglavnik, napolnjen s sivkinimi cvetovi, deluje zelo sproščujoče in pomaga ohranjati miren in kvaliteten spanec. Radi jo uporabimo v dišavnih kopelih za odganjanje stresa, čajih za pomirjanje, parnih kopelih za inhalacije …

Sivka pomirja tudi krče, deluje antiseptično, spodbuja menstruacijo, čisti urin, krepi srce, uravnava krvni tlak, krepi imunski sistem in spodbuja nastajanje belih krvnih telesc. Uravnava prebavo, pomaga pri vročini, migreni, neenakomernem bitju srca, stresu, epilepsiji, histeriji, živčnih boleznih, živčni in psihični preobremenjenosti in razdražljivosti. Pomaga pri pljučnih boleznih, astmi, suhem kašlju, bronhitisu, bolečinah v ušesih in pri vnetih očeh. Seveda govorimo o pravi sivki, ki velja za nepogrešljiv del domače zeliščne lekarne.

Sivka vsebuje do 1,5 % eteričnih olj in kar nekaj čreslovin, pa tudi smolo in grenčine. Pripravki iz cvetov sivke imajo pomirjevalni učinek na centralni živčni sistem. V kliničnih raziskavah so ugotovili, da se nekatere njene učinkovine v celicah vežejo na iste receptorje kot pomirjevala. Zdravilne učinkovine v sivki delujejo nevroprotektivno (ščitijo in krepijo živčne celice), blažijo krče (spazmolitično delovanje), delujejo protimikrobno (uničujejo bakterije, viruse in glivice), protivnetno in diuretično. Zdravilno moč pripisujejo predvsem eteričnemu olju sivke, ki se pridobi s parno destilacijo sivkinih cvetov. Z njim so izvedli kar nekaj farmakoloških raziskav, pri čemer so ugotovili, da lajša krče in zmanjša motorično aktivnost ter podaljša čas spanja. Zavira lahko celo stimulativni učinek kofeina.

Olje najboljše kakovosti se pridobiva iz cvetov prave sivke (Lavandula angustifolia), srednje kakovosti je olje, pridobljeno iz hibridov. Iz širokolistne sivke pridobivajo olja, ki jih uporabijo v industriji, za izdelavo cenejših kozmetičnih izdelkov. Olje hibridnih lavandinov in širokolistnih sivk vsebuje več kafre, ki nima tako pomirjujočega učinka, kot olje prave sivke. Uporabimo pa ga lahko ob pikih žuželk. Eterično olje prave sivke ima sladek, svež in prijeten cvetni vonj. Toda njegova vsebnost v cvetovih je zelo majhna. V nasprotju s tem pa iz hibridov pridobijo veliko več olja, kar je seveda razvidno že iz njegove nižje cene. To olje je tudi slabše kvalitete in ni tako zdravilno.

Eterično olje sivke zdravi težave s spanjem in nespečnost. Z njim si pomagamo pri opeklinah in ob pikih insektov, zdravi in obnavlja pa tudi kožne celice ter dobrodejno učinkuje pri izpadanju las. Uporabljamo ga pri nečisti koži, ob težavah z mozolji in aknami, za nego mastne kože, dobrodošlo pa bo tudi pri manjših ranicah, odrgninah in opeklinah, saj blaži vnetja in deluje antiseptično. Njegove protimikrobne lastnosti preprečujejo, da bi se rana okužila.

Sivkino eterično olje je eno redkih eteričnih olj, ki ga v manjših količinah lahko nanesemo direktno na kožo, oziroma lokalno na mesto pika žuželk ali drugih težav in nevšečnosti na koži. Le v redkih primerih povzroči alergijsko reakcijo. Sicer je to eno najbolj varnih eteričnih olj, ki ga lahko uporabljajo celo nosečnice in doječe matere. Uživanje sivkinega čaja je primerno tudi za otroke.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO PRAVE SIVKE

• Recept za sivkin čaj proti stresu:

Za pripravo sivkinega čaja potrebujemo 1 čajno žličko posušenih cvetov prave sivke in dva decilitra vrele vode. Naredimo poparek, po desetih minutah precedimo in ga pijemo kot blažilni čaj pri glavobolih, živčni razdraženosti, vetrovih in omotičnosti. Čaj sivke lahko popijemo tudi pred spanjem.

• Recept za aromatičen sivkin sirup:

Veliko posodo napolnimo s sivkinimi cvetovi in jih prelijemo s hladno vodo (5 L). Cvetove namakamo 12—16 ur, nato tekočino precedimo. Na pet litrov tekočine dodamo 3 kg sladkorja in 50 g citronske kisline. Tekočino segrevamo do vretja in še vročo polnimo v čiste steklenice. Pred pitjem sivkin sirup redčimo z vodo (po okusu).

• Recept za slasten sladoled s cvetovi sivke:

V 500 g kremnega vanilijevega sladoleda primešamo 1—2 jedilni žlici osmukanih svežih sivkinih cvetov. Prelijemo z medom in ponudimo.

• Osvežujoča sivkina limonada:

V 1 liter hladne vode dodamo sveže iztisnjen limonin sok in 50 ml sivkinega sirupa. Dobro premešamo in nalijemo v kozarce. Okrasimo z rezino limone in cvetočo vejico sivke. Po želji dodamo led.

• Okusni in dišeči piškoti s sivko:

Za pripravo sivkinih piškotov potrebujemo 100 g moke, 100 g koruznega škroba, 90 g sladkorja, 160 g deviškega kokosovega masla, 1 jajce, 2 žlici osmukanih svežih cvetov sivke, naribano lupinico ene ekološke pomaranče ter 1 žličko vinskega kamna ali pecilnega praška. Iz sestavin naredimo testo, ki naj najprej pol ure počiva v hladilniku. Nato pekač obložimo s papirjem za peko in nanj z žličko nanašamo testo v obliki majhnih kupčkov. Med kupčki naredimo nekaj razdalje, saj se med peko razlezejo. Pečemo v predgreti pečici 8—10 minut, na 175 °C.