Stari rek pravi, da je veliko zelišč, pred katerimi moramo sneti klobuk, a pred brinom se moramo še prikloniti. In le kdo ne pozna občutka olajšanja, ko srknemo požirek pravega brinjevca, kadar nam je po premastni in preobilni hrani tako težko v želodcu?

Navadni brin (latinsko ime Juniperus communis), nizek, bodeči grm, ki včasih preraste tudi v drevo, je zelo počasi rastoč zimzelen iglavec, ki sodi v družino cipresovk (Cupressaceae). Ima zelene, trdne in bodeče iglice z modro-belimi progami na površini. V pozni pomladi zacveti ter na moških in ženskih rastlinah tvori majhne rumene ali zelene cvetove. Iz ženskih cvetov v dveh do treh letih dozorijo jagode, ki pa so pravzaprav majhni, mesnati storžki. Nekoliko smolnate, specifično dišeče jagode zelo počasi dozorevajo, zato najdemo na rastlinah plodove, ki so na različnih stopnjah zrelosti. Zrele jagode so temno modre barve s sivkastim poprhom.

Brinje najbolje uspeva na izpostavljenih, sončnih legah, v svetlih iglastih gozdovih ter na travnatih in skalnatih pobočjih po vsej severni polobli. Odporen je na mraz in sušo, zato raste tudi v goratih območjih.

Dolgo časa so brinje povezovali z obredi in očiščevanjem v templjih. O vlogi brina in njegovih jagod v mitih, legendah in čarovništvu, je veliko napisanega. V starih časih so ga uporabljali za odganjanje zlih duhov, čarovnic in urokov. Stara slovenska povest pravi, da v brinov grm nikoli ne udari strela. Brin je bil tudi sveta rastlina Ilirov. Najstarejši recept za uporabo brina se je ohranil na egipčanskem papirusu iz obdobja okoli leta 1500 pr. n. št. To je bilo zdravilo za odpravljanje trakulje, ki se glasi: za dnevni odmerek zmešamo 5 delov brinovih jagod in 5 delov belega olja.

V srednjeevropskem ljudskem zdravilstvu je olje, izločeno iz jagod, veljalo za univerzalno zdravilo za tifus, kolero, grižo, gliste in tudi druge prebavne bolezni. Tudi danes je uporaba brina mnogostranska, uporabljamo ga tako v zdravilne namene, kot tudi v gospodinjstvu.

Uporabna in zdravilna je celotna rastlina. Iglice in vršičke nabiramo spomladi, aprila in maja, nato jih posušimo in shranimo na temnem in suhem mestu. Prevretek iz brinovih iglic bomo uporabili kot dodatek kopeli za ogrevanje hladnih nog. Okrepile in poživile bodo celoten krvni obtok.

Spomladi se nabira tudi brinov les. S suho destilacijo strženov iz njega pridobivajo gosto, temno, skoraj črno olje, ki ga imenujemo tudi brinovo katranovo olje. Deluje blago razkužilno in se uporablja za nekatera obolenja kože, kot so na primer ekcemi, luskavica … Vmeša se v mazila ali osnovna olja. Pod latinskim imenom Oleum cadum ali Oleum Juniperi empyreumaticum ga morda najdete v kakšni lekarni.

Oktobra in novembra pa nabiramo predvsem zrele, napete in sočne modre jagode. Posušimo jih na zračnem mestu in jih shranimo v suhem in temnem prostoru, najbolje v dobro zaprtem steklenem kozarcu. Brinove jagode delujejo spodbujajoče in krepčilno na telo, spodbujajo prebavo in tek.

Že Kneipp je kuro z brinovimi jagodami priporočal vsakomur, ki trpi zaradi slabega želodca. Kuro začnemo s petimi jagodami, ki jih je potrebno zelo dobro zgristi in vsak dan dodajati po eno jagodo, dokler ne pridemo do 15 jagod. Nato nadaljujemo v obratni smeri, vsak dan eno jagodo manj, dokler ne pridemo spet do petih jagod. Vendar moramo biti previdni, saj tako intenzivno uživanje brinovih jagod lahko močno draži ledvice, zaradi česar pri občutljivih ljudeh lahko pride tudi do vnetja, zato se je pred začetkom te kure potrebno posvetovati z zdravnikom.

Brinove jagode se uporabljajo tudi za zdravljenje okužb in vnetja sečil ter za odstranjevanje odvečnih kislin iz organizma pri artritisu in protinu. Jagode delujejo diuretično in vplivajo neposredno na ledvično tkivo. Uporabljajo se le pri nevnetnih težavah ledvic, pa tudi pri zmanjšanem izločanju urina, vodenici, oteklih sklepih in revmatičnih težavah. Lajšajo tudi trebušne krče z vetrovi, spahovanje, pekoče bolečine v želodcu in napetost trebuha.

Čaj iz brinovih jagod pomaga tudi pri moteni presnovi zaradi preslabega izločanja solne kisline. Brinove jagode delujejo močno antiseptično, zato pomirijo vnetja v prebavnem traktu, razpadajoča hrana v prebavilih pa se tako hitreje počisti skozi črevesje. Navadnemu brinu torej pripisujemo tudi protimikrobno (protiglivično in protivirusno) ter protivnetno delovanje na naše telo.

Brinovi plodovi ugodno vplivajo na splošno počutje, saj pri slabi presnovi pride tudi do živčne napetosti, utrujenosti, glavobola, razdraženosti … Tudi pri sladkornih bolnikih imajo brinove jagode dober vpliv na presnovo. Zato se ne izogibajmo skodelice brinovega čaja, ki razkužuje in krepi ter bo hkrati imel ugoden vpliv tudi na dihala. Nekoliko močnejši brinov čaj lahko dodamo tudi vodi za kopanje – kopel bo sproščujoča, ublažila pa bo tudi bolečine v mišicah. Iz jagod lahko pripravimo tudi tinkturo, ki jo pijemo pri revmi, protinu, išiasu, pa tudi ob slabi prebavi.

Če brinove jagode parno destiliramo, dobimo eterično olje brina, ki močno draži kožo, pojavi se rdečica in koža začne srbeti, večja količina eteričnega olja pa povzroča vnetja. Zaradi teh lastnosti se v majhnih količinah, razredčeno v osnovnem olju, brinovo eterično olje uporablja v kozmetiki, za boj proti celulitu in tudi za masažo v primeru bolezni sklepov. Ker znatne količine eteričnega olja skozi kožo prodirajo v telo, pozdravijo tudi globlja žarišča težav. Kadar pride eterično olje brina, tudi razredčeno, v stik s sluznico dihal, ta sluznica preneha čezmerno izločati sluz, kar je lahko ugodno recimo pri bronhitisu. Uporaba eteričnega olja je omejena na majhne količine, saj lahko skozi kožo dražeče vpliva na ledvice.

Iz brinovih jagod lahko pripravimo tudi sirup, ki pri otrocih spodbuja apetit. Zaradi izboljšane presnove, izločanja in razstrupljanja, se ob jemanju brinovega sirupa povečajo tudi obrambne moči ter imunska odpornost organizma. Otrokom damo eno uro pred obroki po eno žličko sirupa. Vsi pripravki iz brina naj se uporabljajo največ do šest tednov zapored.

In konec koncev, seveda, ne smemo pozabiti brinjevca. Dober, pravi brinjevec se pridobiva izključno iz primerno zrelih, v sodih fermentiranih brinovih jagod. Slovenci smo prvi, ki smo se domislili, da lahko iz njegovih trpkih jagod naredimo to aromatično žganje, ki je pravo grenko zdravilo. Zaradi močnega okusa brinjevec marsikomu sicer težje steče po grlu, a se splača, zaradi njegovih številnih zdravilnih lastnosti.

Tudi v ginu je brin, toda z dodatkom drugih zelišč, začimb in žganja. Brinove jagode so odlična kuhinjska začimba, zato jih lahko s pridom uporabljamo tudi v kulinariki. Topel, sladkast, smolnat in lesni okus brinovih jagod se dobro poda k mesu (še posebej k divjačini) in ribam. Z njimi začinjamo tudi juhe, omake, vloženo zelenjavo ter jedi z zeljem.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO NAVADNEGA BRINA

• Recept za brinov čaj:

Žličko zmehčanih brinovih jagod prelijemo z skodelico vrele vode in po desetih minutah precedimo. Spijemo do dve skodelici čaja dnevno, pred obroki.

• Recept za sirup iz brinovih jagod:

400 g zmečkanih brinovih jagod počasi kuhamo v treh litrih vode. Ko je masa mehka, jo spasiramo ali pretlačimo skozi sito. Počakamo, da se ohladi do mlačnega, nato pa dodamo še pol kilograma medu in dobro premešamo. Hranimo v sterilnih, zaprtih stekleničkah, na hladnem mestu.

• Recept za čajno mešanico z brinom za spodbujanje presnove:

Za pripravo čajne mešanice potrebujemo enake dele brinovih jagod, rmana in koprive. Zelišča dobro premešamo in shranimo v tesno zaprto posodo, v hladen in suh prostor. Čaj skuhamo tako, da 1—2 čajni žlički zelišč prelijemo z 250 ml vrele vode, po 10 minutah precedimo in pijemo po potrebi, do trikrat dnevno.