S svojimi čudovitimi živo rumenimi cvetovi je navadni regrat (latinsko Taraxacum officinale) vsako leto pester okras pomladnih travnikov. Na vrtovih nam večidel predstavlja nadležen plevel, čeprav je škoda, da je tako, saj je regrat krasna zdravilna rastlina iz družine nebinovk (Asteraceae), ki na telo deluje izjemno krepčilno.

Zgodaj spomladi regrat požene podolgovate in močno nazobčane liste, ki sestavljajo pritlično rozeto. Iz osrednje listne rozete zraste eno, lahko tudi več pokončnih, do 30 cm visokih votlih stebel, iz katerih se pocedi veliko zdravilnega belega mlečka, če jih utrgamo. Vsako steblo nosi do 5 cm širok cvetni košek, sestavljen iz rumenih jezičastih cvetov. Ko rastlina odcveti, se iz vsakega oplojenega cveta razvije puhast plod, ki tvori lepo okroglo »lučko«. Ta je sestavljena iz posameznih semen z dežnikasto koduljico, ki jim pomaga pri letenju. Regratova semena veter z lahkoto raznaša, zato ga bomo pogosto našli rasti na bogatih ilovnatih tleh po travnikih in neobdelanih poljih ter ob robovih gozdov.

Navadni regrat je preprosto, a vsestransko zdravilno zelišče, ki ga lahko uporabimo tako v kulinariki, kot tudi v zdravilne namene. Njegove sveže mlade liste lahko uporabimo za spomladansko čistilno kuro. V obliki solate ali sveže iztisnjenega soka, ki ga je potrebno jemati vsaj 3 tedne po tri žlice dnevno, je najbolj učinkovit. Zaradi visoke vsebnosti vlaknin regratovi pripravki preprečujejo zastoje hrane v prebavilih in znižujejo raven sladkorja v krvi. Zaradi obilice zdravilnih učinkovin, ki jih to čudovito koristno zelišče vsebuje, bo njegovo uživanje pomagalo tudi pri ohranjanju zdrave telesne teže in preprečevanju nastanka celulita, hkrati pa bo zmanjšalo zatekanje in zastajanje vode v telesu.

Regratovi listi in cvetovi vsebujejo predvsem veliko vitaminov C in A, ki poživljata metabolizem in prebujata hormone ter telo pripravljata na nov pomladni zagon. Uživanje njegovih listov ugodno vpliva tudi na izboljšanje peristaltike (gibanje gladkih mišic v steni prebavil) ter preprečuje razvoj škodljivih bakterij in čezmerno nabiranje vode v tkivih, s tem pa odpravlja »spomladansko utrujenost«. Regrat vsebuje tudi flavonoide, fenolno kislino, karotenoide, lutein, zeaksantin ter veliko kalija.

Zaradi visoke vsebnosti grenkih snovi uživanje regrata ali pripravkov iz njega pospešuje izločanje ter pretok prebavnih sokov, spodbuja apetit in ureja ter izboljšuje slabo prebavo. Ugodno učinkuje na izboljšanje celotne presnove ter ima velik vpliv na čiščenje krvi. Pospešuje tudi spiranje sečnih poti pri vnetjih in okužbah sečil, saj zaradi svojega diuretičnega delovanja pospešuje nastajanje ter izločanje seča. Ne smemo se mu izogniti, če trpimo za protinom, revmo, krvnimi boleznimi, neješčnostjo ali pomanjkanjem apetita. Pomagal nam bo tudi, če imamo težave z jetri, zlatenico, žolčne kamne ali vnetje žolčnika, vodenico, sladkorno bolezen …

Zdravilni pa niso le njegovi listi, temveč celotna rastlina. Tudi še ne do konca odprte cvetove in korenino lahko sušimo za čaj. Ob cvetenju vsebuje regrat še posebej veliko kalija, nekaj železa in bakra. Posebej bi rada izpostavila korenino, ki jo moramo zelo previdno izkopati, da se ne odlomi, sicer bo iz nje izteklo veliko dragocenega soka, ki bi ga v njej radi ujeli. Po tem, ko smo izkopali celotno korenino, jo očistimo ter jo skupaj z nekaj nadzemnega dela rastline v celoti posušimo. Korenino bomo zdrobili in shranili šele, ko bo popolnoma suha.

S posušeno in v prah zmleto korenino lahko občasno naredimo krepčilno kuro. To naredimo tako, da žličko prahu iz korenine navadnega regrata vmešamo v kozarec mlačne vode in napitek na tešče popijemo vsako jutro. To počnemo tri tedne, nato prenehamo. Regratovo korenino lahko uživamo tudi v obliki čaja ali zeliščnih kapljic – tinkture.

S časom in rastjo rastline se zelo spreminja sestava učinkovin, ki jih regratova korenina vsebuje, zato je pomembno, da jo naberemo ob pravem času, glede na to, kaj bi želeli od nje, da bo zdravilnost karseda najboljša. Spomladi ima korenina veliko grenčin, avgusta in septembra pa vsebuje največ inulina, ki preprečuje dvig krvnega sladkorja ter izboljšuje absorpcijo magnezija in kalcija, hkrati pa deluje kot prebiotik, kar pomeni, da je hrana za probiotične bakterije, ki se ob tem lažje in hitreje množijo. To prispeva k ohranjanju zdrave in uravnotežene črevesne mikroflore.

Od oktobra naprej korenina ponovno vsebuje več grenčin (taraksin, tarakserin in levulin), ki zelo ugodno vplivajo na sečila in prebavo, ter še veliko ostalih blagodejnih sestavin. Če regratovi korenini primešamo še koprivo, trpotec in rman, dobimo odličen čaj za čiščenje organizma.

Regrat nima stranskih učinkov, kar pomeni, da je njegova uporaba varna in primerna tudi za dlje časa trajajoče zdravilne tretmaje in kure ter redno jemanje v zmernih količinah. Izogibajo se mu naj le posamezniki s hujšimi obolenji jeter, razjedami na sluznici želodca ali dvanajstnika ter hujšimi obolenji srca ali ledvic, pri katerih je priporočljiv zmanjšan vnos tekočine.

V antropozofski medicini velja navadni regrat za Jupitrovo zel, ki jo povezujemo z delovanjem jeter. V biodinamičnem kmetovanju iz njegovih še ne do konca razprtih cvetov izdelujemo kompostni preparat 506. V biodinamiki regrat predstavlja energije nadsončnega svetlobnega planeta Jupitra, ki posreduje energijo svetlobe, vitalnosti ter sposobnost oblikovanja najodličnejših rastlinskih substanc. To sončno delovanje ponazarja tudi rumena barva njegovih cvetov, ki poživijo in posvetlijo pomladne travnike, kot bi zemeljska tla preko njih vase vpijala svetlobo za rodovitno rast in nov zagon.

Biodinamični regratov preparat 506 ureja procese kremena v prsti. Ureja razmerja med kremenom in kalijem. Deluje preko kremenčevih substanc v tleh, ki jih rastline nato iz komposta dobijo preko gline, torej ne deluje na rastlino neposredno. Tlom daje sposobnost, da vase iz okolice (atmosfere) potegnejo kremenčevo kislino, potrebno za subtilni razvoj rastlin, da bodo te zmogle iz svoje – tudi širše – okolice črpati, kar potrebujejo za svoj zdrav razvoj in močan obrambni sistem, ki jih bo zaščitil pred boleznimi in škodljivci.

Regratove cvetove, na sredi katerih je še nerazprt stožec, nabiramo dopoldne, ob sončnem vremenu, na dan za cvet. Cvetove čim hitreje posušimo. Če smo nabirali preveč razcvetele cvetne glavice, se bodo te med sušenjem spremenile v puhaste lučke in jih moramo izločiti. Dobro posušene cvetove nato hranimo v tesno zaprti posodi, na temnem, hladnem in moljem nedostopnem prostoru, do septembra, ko bomo iz njih izdelovali preparate.

Za pripravo regratovega biodinamičnega preparata se uporablja kravji mezenterij (oporek črevesja), za izdelavo alternativne vegetabilne, oziroma rastlinske različice kompostnega preparata 506 pa uporabimo javorjevo vejo, odrezano v jesenskem času in izdolbeno do skorje. Obe različici preparata izdelamo po istem postopku – tako, da ju napolnimo s posušenim regratom, ki smo ga navlažili z regratovim čajem. Pripravek nato na zraku sušimo nekaj dni in ga okrog Mihaelovega zakopljemo v zemljo. Rastlinsko različico pa zakopljemo nekaj dni kasneje. Preparat izkopljemo okrog velike noči, ga osušimo in hranimo v glinenih lončkih v šoti. Kjer raste veliko regrata pomeni, da v tej zemlji primanjkuje svetlobe.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO REGRATA

• Recept za dobrodejen domač regratov sirup:

Za pripravo naravnega zeliščnega sirupa potrebujemo 300 g očiščenih in dobro opranih cvetov regrata, 500 g rjavega sladkorja, 100 g ekološkega cvetličnega medu, 2 bio limoni, vejico timijana in 2 litra vode. Sirup lahko uživamo po žličkah – po potrebi, kadar se pojavijo težave. Če ga razredčimo s hladno vodo, pa se v hipu spremeni v okusen in osvežilen napitek.

Zdravilni sirup pripravimo tako, da cvetove stresemo v lonec in jih prelijemo z 2 litroma vode, dodamo vejico timijana in na kolobarje narezano limono. Vse sestavine dobro premešamo in jih ob mešanju počasi kuhamo do vretja. Ko pripravek zavre, kuhamo še 10 minut, nato tekočino precedimo skozi gazo ter ji dodamo sladkor in sok druge limone. To mešanico še enkrat zavremo in počasi kuhamo, dokler se tekočina ne zgosti. Vmes večkrat premešamo. Ko se tekočina ohladi na 35 °C, dodamo med in vse skupaj še enkrat premešamo. Nato sirup nalijemo v čiste steklenice, jih dobro zapremo in shranimo na hladnem in temnem prostoru. Po želji lahko v vsako steklenico dodamo še nekaj kolobarjev ekološko pridelanih limon ali pomaranč.

• Recept za zdravilni regratov čaj:

Regratov čaj za dobro prebavo in spodbujanje apetita pripravimo tako, da 1—2 čajni žlički posušene regratove korenine prelijemo s skodelico hladne vode (250 ml), dobro premešamo, segrejemo do vretja in kratko prevremo. Prevretek nato pokrijemo in ga pustimo stati 10—20 minut. Po tem času precedimo. Popijemo lahko 3 do 4 skodelice sveže pripravljenega čaja dnevno. Po želji lahko regratovi drogi dodamo tudi suhe plodove pegastega badlja in zel navadnega rmana.

• Recept za čajno mešanico z regratom za odvajanje vode iz telesa:

Za pripravo diuretične čajne mešanice, ki podpira zdravje sečil, potrebujemo enakovredne deleže posušenih regratovih cvetov in listov, breze, koprive, zlate rozge, poprove mete, brusničnih listov in koruznih laskov. Zelišča med seboj dobro premešamo in jih hranimo v neprodušno zaprti posodi, na hladnem in temnem prostoru. Za pripravo čaja 1—2 žlički zeliščne mešanice prelijemo z 2 dcl vode, po 10 minutah odcedimo in pijemo po potrebi, do 3 skodelice na dan.

• Recept za zdravo spomladansko regratovo solato:

Za pripravo spomladanske vitaminske solate potrebujemo 500 g sveže nabranih in očiščenih regratovih listov, 400 g kuhanega krompirja (kuhamo z olupkom in ga nato olupimo), 2 olupljeni trdo kuhani jajci, 150 g na krpice narezane in hrustljavo zapečene slanine, 2 stroka česna, ščep soli, ščepec popra, 3 jedilne žlice bučnega olja in 4 žlice domačega jabolčnega kisa.

Solato pripravimo tako, da regratove liste drobno narežemo ter jim dodamo na tanke kolobarje narezan kuhan krompir ter jajca in slanino. Solato nato začinimo s soljo, poprom, na drobno nasekljanim česnom, kisom in oljem. Vse sestavine dobro premešamo in ohlajeno postrežemo.