Rumeni svišč (latinsko ime Gentiana lutea) pri nas bolj poznamo pod imenom encijan, pa tudi pod raznimi ljudskimi imeni kot so košutnik, gencijana, gorečica …

Družina sviščevk, v katero uvrščamo tudi rumeni svišč, je svoje znanstveno, oziroma botanično ime Gentianaceae dobila po ilirskem kralju Gentiusu, ki je bil poznavalec zelišč, encijan pa je zelo priporočal proti kugi. Tudi Kneipp ga je zelo cenil, svetoval je, da naj vsak, ki ima doma majhen vrtiček, vanj zasadi žajbelj, pelin in encijan, če želi imeti domačo zeliščno lekarno vedno pri roki.

Je izrazito gorska rastlina. V naravi ga pri nas srečamo po gorskih travnikih in obronkih gozdov, v Alpah in na Krasu (Nanos, Snežnik). V Himalaji raste celo do nadmorske višine 5000 metrov. Zelo podoben mu je panonski svišč, katerega najdemo tudi na Pohorju. Njegove korenine so manjše, a z enako uporabno vrednostjo.

Z malo sreče lahko rumeni svišč vzgojimo tudi na svojem domačem vrtu. To velja poskusiti, saj je rastlina pri nas zaščitena in je ni dovoljeno nabirati v naravi. Kjer želimo gojiti košutnik, zemlje ne smemo z ničemer gnojiti. V dobri vrtni zemlji lahko njegova korenina zraste tudi do metra globine in teže 3—4 kilograme. Strokovnjaki so ugotovili, da ima gojena rastlina enake zdravilne lastnosti kot samonikle rastline.

Rumeni svišč je okoli meter in nekaj visoka trajnica. V zemlji ima debelo koreniko in dolge mesnate in razraščene korenine. Sveža korenina je zunaj rjavo sive, od znotraj pa rumenkaste barve. Njegovo steblo je visoko in votlo, proti vrhu žlebičasto. Listi so suličasti, nasproti ležeči, s petimi do sedmimi vzdolžnimi žilami. Cvetovi so rumeni, z neznatnim vonjem, rastejo iz zalistij v gostih socvetjih okoli stebla. Cveti od junija do avgusta, včasih še jeseni. Rastlina zacveti šele po šestih letih in dočaka starost tudi do 50 ali 60 let.

V zdravilne namene uporabljamo njegove korenine. Korenine vsaj štiri leta starih rastlin izkopljemo pozno jeseni ali zgodaj spomladi. Sveža korenina diši malo neprijetno in ostro, suha pa ima prijetnejši, a zelo specifičen vonj. Okus korenine se zdi na začetku rahlo sladkast, vendar kmalu začutimo neverjetno grenkobo, ki jo še dolgo zaznavamo. Encijanova korenina vsebuje spojino amarogencin, ki je najbolj grenka, do sedaj poznana snov v naravi in jo zaznavamo tudi pri razredčitvi 1 : 58 000 000!

Korenino moramo čim hitreje posušiti, če želimo ohraniti njene učinkovine. Če jo dobro skladiščimo (v suhem in temnem prostoru), jo lahko hranimo več let. Priporočam, da še svežo narežemo na drobne koščke, saj jo bomo zelo težko zdrobili, če jo posušimo v enem kosu. Korenino lahko uporabimo za čaj ali iz nje naredimo tinkturo. Korenina rumenega svišča velja kot eno najboljših zdravil za želodec.

To vsestransko zdravilno zelišče pospešuje in lajša prebavo, odpravi tiščanje in slabost v želodcu ter trebušne krče, odpravi vse prebavne motnje in spodbuja apetit. Kdor ima slab želodec, naj vsak dan spije po 1 dcl encijanovega vina. Uporaba encijana (na primer v obliki čaja) se priporoča slabokrvnim in bledičnim ljudem, saj v pravilnem razmerju množi bele in rdeče krvničke. Priporoča se tudi pri preslabem izločanju želodčne kisline (dokazano delovanje), zavračanju hrane, spahovanju, pekoči zgagi, zapeki ter pri srčni in živčni šibkosti. Tudi ob težavah z jetri se priporoča pitje encijanovega čaja.

Ta krasna rastlina odpravlja gliste, čisti jetra in ledvice, pospešuje izločanje žolča, pospešuje izločanje seča, izločanje sluzi iz pljuč ter pospešuje slabotno menstruacijo. Ker je encijan grenčica (amara pura – zdravilna rastlina, ki vsebuje le grenčine), ga ob omenjenih težavah jemljemo pol ure do eno uro pred jedjo, v obliki čaja ali tinkture, saj se s tem spodbudi izločanje sline in prebavnih sokov, kar zelo olajša prebavo. Iz korenin lahko kuhamo tudi žganje, ki prav tako krepča slaboten in slab želodec, redči kri in varuje pred okužbami.

Pravijo, da bi pohodniki in alpinisti s seboj vedno morali imeti nekaj encijanovega žganja, saj požirek le tega v trenutkih onemoglosti, izčrpanosti, lakote in mraza, poživi mišice, pokrepča želodec in spodbudi jetra, s čimer prideta tudi volja in moč.

Zanimivo je, da pravo encijanovo žganje sploh ni grenko, saj se pri fermentaciji in destilaciji grenkoba izgubi. Okus in vonj ima po zemlji. Kljub temu da je encijan tako zdravilen, lahko v prevelikih odmerkih povzroči slabost in bruhanje. Tudi hrana se nam lahko upre. Če imamo visok krvni pritisk, ga raje ne uporabljajmo, prav tako ne pri razjedi na želodcu ali dvanajsterniku ter vnetem in vzdraženem prebavnem traktu.

Preveč razdražljivi ljudje naj rumenega svišča ne uporabljajo. Ker redči kri, naj ga ne uporabljajo tisti, ki so nagnjeni h krvavitvam iz nosu ali želodca. Tudi nosečnice naj se mu v prvem trimesečju izogibajo.

Velikokrat pride do zamenjave rumenega svišča v naravi s smrtno strupeno čmeriko. Ko ne cvetita, sta to zelo podobni rastlini. Imata zelo podobne liste. Razlika je v tem, da je list čmerike po spodnji listni ploskvi drobno dlakav, medtem ko so listi rumenega svišča popolnoma gladki. Pa tudi po barvi prerezane korenike ju je moč ločiti, saj je korenika čmerike od znotraj bela, korenika rumenega svišča pa je v notranjosti rumena.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO RUMENEGA SVIŠČA

• Recept za encijanov čaj za dobro prebavo:

Čaj pripravimo tako, da pol žličke encijanove korenine čez noč namakamo v 3 dcl mrzle vode, ali pa jo le hitro poparimo (jo prelijemo z vrelo vodo in po 10 minutah precedimo). Pijemo počasi, po požirkih – dvakrat na dan, pol ure pred jedjo.

• Recept za krepčilno čajno mešanico z rumenim sviščem:

Za pripravo mešanice potrebujemo enakovredne deleže encijana, kumine, korenine angelike in pelina. Za pripravo čaja 1—2 čajni žlički zelišč prelijemo s 3 dcl vrele vode, po 10 minutah precedimo in toplega pijemo pred obroki, do tri krat na dan. Ta čajna mešanica krepi telo, lajša prebavo, spodbuja apetit, odpravlja prebavne težave in napihnjenost ter odvaja vetrove.

• Recept za encijanovo vino:

Pripravimo ga tako, da 40 g narezane ali zdrobljene suhe korenine rumenega svišča 14 dni namakamo v dveh litrih belega vina. Nato vino precedimo in uživamo enkrat dnevno – 1 dcl vina pred ali med glavnim obrokom.

• Recept za encijanov čaj proti črevesnim parazitom:

10 g korenine rumenega svišča zmeljemo v prah in prelijemo s 3 dcl vrele vode. Ko se mešanica nekoliko ohladi, vse skupaj popijemo. To pomaga, da se znebimo glist in ostalih notranjih zajedavcev v prebavilih, hkrati pa pospešuje prebavo, lajša težave s prebavo in krepi prebavila.