Pogled na ti dve spomladanski cvetlici iz družine jegličevk (Primulaceae) nas zmeraj razveseli, saj naznanjata, da se pričenja pomlad. Navadni jeglič (latinsko ime Primula vulgaris), bolje poznan kot trobentica, se pojavi prvi. Visoko kimajoči pomladanski ali zdravilni jeglič (latinsko ime Primula veris), nežno dišeč po medu, pa je pri nas malone iztrebljen. Ker je divji zdravilni jeglič zaščiten, lahko sejemo ali sadimo tudi bolj prilagodljive udomačene vrste. Tako bomo še naprej lahko uživali ob pogledu na čudovito rumeno barvo cvetočih preprog na domačih travnikih.

Jeglič raste na sončnih in deloma senčnih travnikih ter ob gozdnih robovih po vsej Evropi. Trobentica ima raje vlažne travnike, medtem ko zdravilni jeglič uspeva na ilovnatih tleh. Je zelnata trajnica s kratko, rjavo koreniko. Listi so jajčaste oblike, valoviti in nazobčani. Njegova privlačnost je v preprosti popolnosti njegovih rumenih cvetov, ki zgodaj spomladi prekrijejo naše travnike.

Pri zdravilnem jegliču se iz pritlične listne rozete z zgrbančenimi jajčastimi listi dvigne steblo, na vrhu katerega se razvijejo cvetovi s srčastimi zlatorumenimi venčnimi in zelenimi čašastimi listi. Steblo divjega jegliča zraste na višino 10—20 cm od tal, medtem ko se cvetovi navadnega jegliča, oziroma trobentice razvijejo posamično na tankih stebelcih, visokih okoli 5 cm. Jeglič cveti od marca do začetka maja in takrat ga tudi nabiramo. Sveži cvetovi so prijetnega medenega vonja in sladkobnega okusa. Cvetovi visokega zdravilnega jegliča so nekoliko manj aromatični.

V zdravilne namene uporabljamo celotno zel obeh trajnic. Tudi korenine trobentice lahko uporabljamo za umirjanje glavobolov živčnega izvora. Izkopavamo jih zgodaj jeseni. Sveža korenina jegliča ima prijeten, na janež spominjajoč vonj in rahlo trpek okus. Sicer nabiramo cvetove in liste obeh vrst jegliča, ki jih lahko uživamo sveže v solatah ali jih sušimo za čaj. Cvetove lahko zaradi lepšega videza in njihovih zdravilnih učinkovin dajemo tudi v razne čajne mešanice, saj pri sušenju ohranijo lepo rumeno barvo. Posušimo jih hitro in v tanki plasti, da ne porjavijo.

Pri nabiranju listov moramo biti pozorni, da so le-ti zdravi, brez glivičnih okužb. Nekateri ljudje dobijo pri nabiranju jegliča alergijske izpuščaje ob stiku z njegovimi dlačicami. Če ste med njimi, ga ne nabirajte ali pa se pri nabiranju zaščitite z rokavicami. Tovrstne kožne reakcije so zelo redke.

Kot ena prvih spomladanskih zdravilnih rastlin je jeglič pomemben pri premagovanju zdravstvenih težav, ki se nas rade lotijo ob koncu zime. Predvsem deluje dobrodejno na dihala, saj pozdravi vse katarje in zasluzenje dihalnih poti. Jeglič deluje proti kašlju, ki spremlja prehladna obolenja in gripe, blaži pa tudi pljučnico, oslovski kašelj in simptome astme. Pomaga pri rahljanju in utekočinjanju goste sluzi v dihalih in olajšuje ter pospešuje izkašljevanje. Deluje tudi protivnetno, pospešuje znojenje in blaži krče.

Korenina in cvet pomagata tudi pri čiščenju krvi. Že Kneipp je ugotovil, da pitje dveh skodelic jegličevega čaja na dan pomaga pri protinu in revmi. Čaj jegliča blaži glavobol, pomirja, krepi živce in srce. Tudi v vinu namočene cvetove uporabljamo za krepitev srca.

V mešanici s sivko, meliso, hmeljem, baldrijanom in šentjanževko, je jeglič učinkovito zdravilo proti nespečnosti, ki nas bo pomirilo ter zazibalo v globok in miren spanec. Če ga pomešamo z mladimi listi breze, koprive in regrata, dobimo odličen spomladanski čaj za čiščenje krvi.

V jegliču je kar nekaj zdravilnih učinkovin. Najpomembnejši so gotovo saponini, ki rahljajo sluzi v dihalih in pomagajo pri njihovem izločanju, zato ga največ uporabljamo pri katarjih in zasluzenju zgornjih dihalnih poti ter pri kroničnem bronhitisu. Saponini in flavonoidi delujejo diuretično, zato lahko njegov čaj uporabljamo tudi za pospešeno odvajanje vode iz telesa. Saponini se nahajajo v glavnem v korenini, vsebujejo pa jih tudi zelene cvetne čašice in listi, zato cvetove vedno pobiramo skupaj s čašnimi listi, ki vsebujejo tudi nekaj vitamina C. V njegovi korenini so prisotni tudi fenolni glikozidi (primverin in primulaverin) ter nekaj eteričnega olja.

Odrasli in otroci po desetem letu starosti lahko dnevno užijejo do 1,5 g jegliča, pripravljenega v obliki čaja. Uživa se večkrat dnevno in v manjših količinah. Težave ob njegovi uporabi lahko imajo ljudje z gastritisom in želodčnimi razjedami, zato se mu je v tem primeru potrebno izogniti. Previsoki dnevni odmerki pa lahko povzročajo slabost z bruhanjem in drisko. Nosečnice se morajo pred uporabo jegliča posvetovati z zdravnikom.

Cvetove lahko namočimo tudi v destilirano vodo in si z njimi pripravimo dobrodejne obkladke za zunanjo uporabo. Zdravilni obkladki iz cvetov jegliča se uporabljajo za odpravljanje kožnih peg in hiperpigmentacij. Obliž iz njegovih listov pa bo pospešil celjenje ran, ublažil bolečine ter otekline.

Pomladanski jeglič je krasna cvetlica in nadvse zdravilno zelišče, zato se sprehodite po rumenih travnikih zgodnje pomladi, posrkajte nekaj sladkega nektarja iz njegovih cvetov in svojim otrokom pokažite, kako se oglašajo trobentice.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO POMLADANSKEGA JEGLIČA

• Recept za spomladanski čaj za čiščenje krvi:

Za pripravo zdravilne spomladanske čajne mešanice potrebujemo 50 g jegliča (celotna rastlina s korenino), 50 g korenin regrata in 50 g mladih kopriv. Vse sestavine dobro posušimo, premešamo in shranimo v tesno zaprti posodi na temnem in hladnem mestu. Za preganjanje spomladanske utrujenosti si pripravimo zdravilni čaj – 1—2 žlički zelišč prelijemo z 250 ml vrele vode, po 10 minutah precedimo in topel čajni poparek pijemo 2—3 krat dnevno.

• Recept za čaj proti dolgotrajnemu in trdovratnemu kašlju:

Za pripravo dobrodejne čajne mešanice za blaženje kašlja potrebujemo 50 g korenine jegliča, 30 g strtega plodu komarčka, 30 g strtega plodu janeža, 30 g pljučnika in 30 g islandskega lišaja. Ob težavah z dihali in kašljem si pripravimo zdravilni čaj – 3 žlice čajne mešanice prelijemo z 1,5 litra vrele vode, po 10 minutah odcedimo, osladimo z medom in pijemo čez cel dan. Uživamo po potrebi, v preventivne ali zdravilne namene.

• Recept za pisano spomladansko solato s trobenticami:

Za pripravo spomladanske cvetlične solate s trobenticami potrebujemo pest sveže nabranih trobentic (lahko dodamo tudi vijolice), 250 g svežega in očiščenega motovilca, 50 g sveže nabranega, očiščenega in drobno narezanega čemaža, 50 g naribanega korenja, 5 češnjevih paradižnikov, 50 g na krpice narezanega parmezana, 50 g praženih pinjol, 2 stroka česna (naj bo drobno nasekljan), 2 žlici bučnega olja, 3 žlice domačega jabolčnega kisa, ščep popra in ščep soli. Vse sestavine dobro premešamo in začinimo. Solato postrežemo ohlajeno.