Zakaj ekološka kozmetika?

Pomisli koliko kozmetike (gelov, krem, lakov, pen, past), čistil, detergentov, vidiš danes na policah v trgovini in, roko na srce, koliko vsega (nepotrebnega) uporabljaš tudi doma!

Čeprav služi  koža kot pregrada pred zunanjim svetom, je vendarle prepustna. Snovi, s katerimi prihaja v stik prehajajo v njeno notranjost oz. se vanjo absorbirajo. Nekatere bolj, druge manj pridejo v kri, ta pa jih potem raznaša do jeter, ledvic in drugih organov.

Snovi lahko skozi kožo prehajajo na dva glavna načina. En je skozi celice, drugi pa mimo celic in mimo znojnic v sam organizem. Če so novi bolj maščobno topne ali lipofilne lažje prehajajo skozi različne plasti kože, kot pa hidrofilne oz. tiste snovi, ki so topne v vodi.

Osnovna sestavina večine kozmetičnih izdelkov je, kot vidite na deklaracijah, voda. Vsebujejo tudi kemične snovi. Med te poleg dišav in barvil spadajo konzervansi, snovi ki kožo napnejo , snovi, ki omogočajo boljše prodiranje sestavin v kožo, mehčala, kot je npr. parafin in podobne snovi.

Najbolj se absorbirajo konzervansi. V kozmetični industriji se uporablja preko 50 različnih konzervansov, katerim so določene zgornje,  še varne meje pri uporabi. Ob tem moramo upoštevati tudi dejstvo, da smo enakim kemikalijam iz različnih virov v celotnem gospodinjstvu izpostavljeni večkrat, torej se postavi vprašanje, ali je določena snov  še v varnih mejah, da ne pomeni tveganja za  zdravje.

Skupina konzervansov so tudi parabeni. Parabeni so eni izmed motilcev hormonskega ravnovesja v telesu, ki so prisotni v kozmetičnih izdelkih. Sposobni so posnemati spolni hormon estrogen. Povečana količina estrogena pa poveča možnost za nastanek raka dojk. Sicer industrija kozmetike zatrjuje, da je potrebno določena količina neke snovi, da postane  škodljiva, vendar hormonski motilci so škodljivi v vseh dozah. Konzervansi lahko kožo tudi dražijo, kot je npr. triklosan, ki povečuje kožne alergije, uporabljajo pa ga za preprečevanje razvoja bakterij v kremah. Dodaja se še v ustne vode, dezodorante, dezinfekcijska mila. Triklosan je nevaren pesticid, ki se jim izogibamo v pridelavi hrane, ob enem pa ga (nevede) uporabljamo za svojo intimno nego. Konzervansi pa niso edine snovi, ki podaljšujejo obstojnost kozmetičnih izdelkov in krem. Pomembni so tudi antioksidanti. Zelo poznan je vitamin E, ki ga vsebujejo naravna maščobna olja. Kozmetični izdelki, ki vsebujejo olja so obstojni dlje kot tisti, ki so narejeni pretežno na osnovi vode. Vodni izdelki so brez konzervansov in antioksidantov obstojni le kak teden. Naravna, hladno stiskana olja so dražja, zato jih v kozmetičnih izdelkih nadomestijo s sintetičnimi antioksidanti. Označujejo jih s kraticami EDTA, BDHA in BHT. Olja so zelo močni konzervansi, saj veste, da lahko v njih pridobivamo tudi rastlinske izvlečke (npr.  šentjanževo, ognjičevo, smiljevo … olje), ki so lahko obstojni tudi več let. Še bolj obstojni so alkoholni izvlečki, ki jih brez konzervansov ohranimo več let, največja moč narave pa je v eteričnih oljih. Le nekaj kapljic eteričnega olja, ki ga dodamo manj obstojnim substancam lahko deluje močneje kot marsikateri antibiotik.

Pogosto prihaja do prekomerne kontaminacije kozmetičnih izdelkov tudi z ftalati. To so mehčala za plastiko in topila v lakih za nohte. Skrb vzbujajoče so tudi prisotnosti težkih kovin v ličilih in velike količine sredstev za penjenje, ki dražijo kožo  (natrijev lavrilsulfat je tudi v nekaterih “naravnih” milih). Čeprav je formaldehid prepovedan, se pod različnimi kemijskimi imeni  še vedno sprošča v kožo iz raznih kozmetičnih sestavin. Ker pa je vse te sestavine v kremah in ostalih izdelkih potrebno čim bolje spraviti v kožo, je potrebno kožo odpret oz. razbit njeno naravno zaščito. Za to se uporabljajo močni pospeševalci vpijanja, prepoznamo jih pod oznakami PEG (polietilglikol PEG-1, PEG-2, , 12 …). Pri tem se moramo seveda vprašati, kaj se dogaja z našo na ta način odprto kožo, ko pomivamo posodo, čistimo z raznimi čistili saj nevede vpijamo vse mogoče snovi iz okolice, ki skozi tako odprto kožo pridejo v telo. Veliko kozmetičnih izdelkov vsebuje tudi derivate nafte, ki je sicer naravnega izvora, vendar za kožo nesprejemljiva. To so parafini, mikrokristalinski vosek, mineralna olja in vazelin, ki jih najdemo celo v otroški kozmetiki. To niso koži prijazne snovi. Veliko bolje je, da nanjo nanašamo hladno stiskana naravna olja, ki kože ne mašijo in ne preprečujejo njenega normalnega delovanja. Prednost naravnih hladno stiskanih olj je v tem, da imajo tako kompleksna, celovita  kot v osnovi so, veliko močnejši in ustreznejši učinek kot neka spojina, ki bi jo iz njih izolirali. Seveda pa naravno ne pomeni tudi varno saj če sestavine oz. rastline iz katerih olja in izvlečke pridobivajo niso iz kontroliranih okolij, ne moremo vedeti, na kakšnih tleh so gojena, ali niso bili uporabljeni pesticidi in umetna gnojila, niso v bližini avtocest in podobno.

Še ena sestavina v naravnih kremah, ki je za večino proizvajalcev neizogibna je glicerin. Zanj ne moremo ugotoviti ali je živalskega izvora ali rastlinskega, lahko je celo sintetičen, včasih celo gensko modificiran, nikakor ne vemo ali je ekološki. Nastane kot stranski produkt ob stiku maščob z bazičnimi snovmi. Je vrsta alkohola, ki trenutno kožo vlaži in mehča, dolgoročno pa jo izsušuje. Sama se mu v kozmetičnih izdelkih izogibam, naravno pa nastane pri proizvodnji mil. Glicerina iz mil ne odstranjujem, saj je na koži premalo časa, da bi ga vpila, njegov mehčalni učinek v mojih milih pa je dobrodošel 🙂

Zakonodaja ohlapno definira kaj je to naravna kozmetika, zato se moramo tukaj upreti nase in na razne certifikate. Kozmetična industrija označuje sestavine v kozmetiki na način, da  še strokovnjaki ne morejo z gotovostjo ugotoviti, kaj natančno je v izdelkih. Zato smo velikokrat prepričani, da kupujemo naravno kozmetiko, v resnici pa je neke naravne sestavine lahko zelo malo. Ohlapen zakon omogoča označevanje naravne kozmetike tudi za tiste izdelke v katerih je le nekaj odstotkov naravnih sestavin in  še za te ni nujno, da so res čiste, ekološke. Tukaj so nam v pomoč certifikati, ki jih pripravljajo različne institucije in imajo določene standarde za naravno ali ekološko kozmetiko. Ti predpisujejo, da izdelki ne smejo vsebovati nekaterih sestavin kot so parafini ali silikoni, da kemijsko ne smejo biti spremenjene na določene načine, da ne smejo vsebovati gensko spremenjenih sestavin ipd.

Na trgu se pojavljajo tudi vedno novi privlačni izdelki s čudežnimi učinki, ki nam jih ponuja nanotehnologija. Prisotna je predvsem pri sončni negi in v kremah proti staranju v fazi raziskovanja  so predvsem možnosti, kako vplivati na celice in kožne plasti, da bi pri šli do lepšega izgleda kože. Skozi te raziskave se iščejo možnosti, kako pospešiti nastanek kolagena, elastina, oglikoproteinov in ustvariti t.i. medcelični cement, ki zapolnjuje medcelične prostore, nudi oporo celicam, da bi se na ta način povečala napetost kože. Pri nanotehnologiji gre za to, da delce torej sestavine raznih kozmetičnih izdelkov razbijejo do take velikosti, da lahko prodrejo v celico. Vprašanje, ki se nam zastavlja je, kaj se zgodi, ko taka tuja snov pride v celico ali celo preide v celično jedro. Ob tem se lahko prebudijo ti. speči geni, to so geni, ki lahko ob določenem trenutku sprožijo nastanek tudi rakavih celic. Seveda je za nekatere strokovnjake to nemogoče.

Človeška koža je edinstven sistem in s poseganjem vanj lahko bistveno vplivamo na celoten organizem, zato je dobro da se zavedamo, da delovanj  številnih sestavin in kemičnih vplivov  še vedno ne poznamo dobro.

Ekološka kozmetika je moj način mišljenja. Tako kot ekološka (beri: biodinamična) vzgoja rastlin.

Rastlinske maščobe in olja, ki jih izberem in uporabim v svojih izdelkih so pridobljena iz semen in sadežev, ki so dozoreli pod vplivom sonca v svojih naravnih okoljih. Vsebujejo veliko nakopičene življenjske energije, ki jo prena – šajo tudi na kožo, kadar jih uporabljamo v njihovi najpristnejši obliki, hladno stiskana.

V njih se kopiči veliko maščobnih kislin, mineralov, vitaminov in antioksidantov, ki tvorno delujejo tudi na koži. Prav tako pa so ta čudovita olja prinašalci nečesa višjega, nečesa “izza” zaznavnega. To so tihi zapisi njihovih prikritih moči, kajti vse rastline pač ne rastejo v idealnih, najlažjih pogojih. Tako bo delovanje olja iz plodov drevesa ali rastline ki radoživi v npr. suhih predelih Afrike in je našla svoj sistem kopičenja vlage ali prilagajanja na zelo ekstremne razmere, na koži drugačno, od olja rastline ali drevesa, ki raste v bolj prijaznem okolju. To nikakor ne postavlja vprašanja, katero je boljše, ampak le nakazuje smer razmišljanja, kdaj katera olja uporabiti, zakaj so ekolo- ška hladno stiskana olja oz. maščobe, masla edina vredna uporabe, tako v prehrani kot tudi pri oskrbi kože. Ne gre le za to, da je olje ali maščoba v naravnih kozmetičnih izdelkih naravna (vsako naravno pa npr.  še ne pomeni, da ne vsebuje pesticidov), gre torej tudi zato, koliko je ta maščoba čista, živa in kaj je “izza” torej kaj lahko od nje dobiš. Zavestno. A ne takoj. Kajti preveč je “izza”, da bi lahko postala instant rešitev naših problemov. Zato ne potrebujem več, kot so izbrana hladno stiskana olja, povezana v kremi z naravnimi hidrolati in eteričnimi olji, ki jih nanašam na tonificirano in očiščeno kožo. Merljivi učinki takšne nege so vidni  šele na daljši rok, a so zagotovljeni. Od takšne nege koža ne postane odvisna, saj ne opravlja nalog namesto kože, zato kože tudi na poleni.  Rastlinska olja spodbujajo naravno delovanje kože,ohranjajo njeno ravnovesje in krepijo njene obrambne in za ščitne funkcije.

Patricija Šenekar

Oglejte si vse objave