Sladka rešitev za preganjanje utrujenosti in krepitev vitalnosti je golostebelni sladki koren ali sladič (latinsko ime Glycyrrhiza glabra).

Sodi v družino metuljnic (Fabaceae) in je prezimno odporna zelnata trajnica. Ta elegantna rastlina zraste od 60 do 150 cm visoko in ima obsežen koreninski sistem. Glavna korenina je močna in dolga ter ima nekaj dolgih rjavih stranskih vej, ki so v notranjosti rumene. Korenine so sladkega okusa. Na olesenelih steblih rastejo lihopernati ozki suličasti listi, poraščeni z lepljivimi žleznimi laski. Sladki koren poleti rumeno ali vijolično zacveti – iz zalistja začnejo poganjati klasasta pokončna socvetja, dolga 10—15 cm. Rastlina cveti od junija do septembra. Jeseni razvije plodove, ovite v 2,5 cm dolge stroke rdeče-rjave barve.

Doma je v Sredozemlju in na Srednjem vzhodu, v Evropi pa so ga začeli gojiti v 16. stoletju. Pri nas uspeva le na obmorskih rastiščih med grmovjem in na kamnitih travnikih.

Rastlino gojimo v globoki in vlažni, s peskom zrahljani ilovici, na sončni legi. Za uživanje je uporabna korenina, po tretjem letu rasti. Korenine pobiramo in delimo jeseni ali spomladi.

Korenina sladiča je ena izmed najstarejših poznanih drog, saj jo človeštvo v medicinske namene uporablja že skoraj pet tisoč let. V zdravilstvu se uporablja že od leta 500 pr. n. št. – v starih zapisih se omenja kot zdravilo za želodčne čire in krepčilno sredstvo, na Kitajskem pa njegova uporaba sega še veliko dlje v preteklost. Tam sladki koren imenujejo »veliki urejevalec« in to čudežno rastlino dodajajo mnogim čajnim mešanicam, s katerimi zdravijo veliko zdravstvenih težav, predvsem pa je vsestransko uporabna in priljubljena zato, ker poživlja in krepi imunski sistem.

Aktivna sestavina sladkega korena se imenuje glicirizin (tudi glicirizinska kislina) in spodbuja delovanje nadledvičnih žlez ter vpliva na delovanje hormonov, ki jih te žleze izločajo. Korenina sladkega korena spodbuja tvorjenje hidrokortizona in drugih hormonov. Ti hormoni so najpomembnejši pri uravnavanju metabolizma. Tudi na vranico in želodec deluje korenina sladiča energetsko krepčilno. Če jo žvečimo, naj bi pospeševala rast mišic.

Njegova aktivna učinkovina, glicirizin, je veliko slajša od sladkorja. Je posebnega okusa. Dobro so nam poznani črni skandinavski sladičevi »gumijasti« bonboni (Salmiakki), ki so nam ali všeč ali pa jih ne prenesemo. Korenina sladkega korena se uporablja tudi za odišavljanje piva, slaščičarskih izdelkov in tobaka.

Iz nje pripravljamo čaj ter sirup proti kašlju, težavam v prsnem košu in vnetjem zgornjih dihal. Močan poparek je tudi odvajalo za otroke in znižuje vročino. Deluje protivnetno in protiartritično, krepi in spodbuja nadledvično žlezo, čisti ožilje in znižuje raven holesterola v krvi, blaži vnetje želodčne sluznice, zavira izločanje želodčne kisline in povečuje izločanje sluzi. Hladi vročična stanja, lajša izkašljevanje, tudi pri astmi. Pomaga preprečevati in zdraviti težave z jetri (hepatitis). Farmakološke raziskave so potrdile učinkovitost pripravkov iz sladkega korena pri zdravljenju razjed na želodcu in dvanajstniku ter pri lajšanju izkašljevanja goste sluzi.

Sladki koren ali likviricija, vsebuje tudi nekaj učinkovin, ki okrepijo delovanje drugih zelišč (kot so na primer evkalipt, neem, timijan) pri zaščiti zob. Indol, učinkovina v sladkem korenu, povečuje moč polifenolov v boju z bakterijami za več kot sto krat. Čaju za izpiranje ustne votline lahko dodamo le ščep sladkega korena in s tem že ogromno naredimo za svoje dlesni. Tinktura sladkega korena deluje proti vnetjem pri artritisu, spodbuja prebavo, lajša izkašljevanje in ima na splošno dober vpliv na pljuča. Ima dobre protimikrobne lastnosti. Številne spojine iz sladkega korena dokazano učinkovito delujejo tudi proti bakteriji Helicobacter pylori.

Sladič torej deluje protivnetno in protimikrobno, saj uničuje mikrobe kot so virusi in bakterije in s tem zavira njihovo širjenje. Poleg že omenjenih učinkovin vsebuje sladki koren tudi flavonoide, fitoestrogene in grenčine.

Pripravkom iz sladkega korena naj se izogibajo ljudje s povišanim krvnim tlakom ter tisti, ki imajo težave s srcem ali ledvicami. Izogibajo naj se mu tudi nosečnice. Če bi ga jemali v zelo velikih količinah, se lahko razvije težava s hormoni, ki se imenuje psevdoaldosteronizem. Pripravkov iz sladiča ne smemo uporabljati v kombinaciji s kortikosteroidi, odvajali in diuretiki ali če nam primanjkuje kalija.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO SLADKEGA KORENA

• Recept za ustno vodico s sladkim korenom:

Za izpiranje ustne votline si lahko pripravimo tinkturo ali čaj. Potrebujemo jedilno žlico timijana, žlico žajblja, žlico rdeče bergamotke (Monarda didyma – indijanska kopriva), žlico rožmarina in čajno žličko sladkega korena. Za pripravo tinkture na zeliščno mešanico nalijemo toliko žganja, da so rastline pokrite, dobro premešamo in po treh dneh precedimo. Tako pripravljeni tekočini v razmerju 1 : ½ dodamo še destilirano vodo (vodni delež naj bo manjši) ter vsakodnevno uporabljamo za grgranje in žvrkljanje ter spiranje dlesni in ustne sluznice. Za pripravo čaja namesto z alkoholom zelišča prelijemo z litrom vrele vode in po 10 minutah precedimo. Tekočino uporabljamo na isti način.

• Recept za krepčilno sladičevo vino:

Koreninice sladkega korena narežemo in tri tedne namakamo v belem vinu. Vino nato precedimo in nalijemo v čisto steklenico, ki jo hranimo v hladnem in temnem prostoru. Pijemo ga v majhnih odmerkih – do 1 dcl dnevno, po obrokih.