Verjetno ni primernejše zdravilne rastline, ki zaznamuje poletni čas, kot je šentjanževka. Ko nas sonce obsije z najvišje točke neba, njen sončni cvet prav živahno porumeni naše travnike, poseke in zaraščene gozdne robove. V najsvetlejšem in najtoplejšem delu leta šentjanževka v sebi pridno kopiči toplo sončno energijo, s katero nas ob uporabi zeliščnih pripravkov iz nje, greje in poboža vedno, kadar začutimo, da v svojem svetu potrebujemo več svetlobe.

Šentjanževka (latinsko ime Hypericum perforatum) je razširjena tudi drugod po svetu, saj najdemo več kot 400 vrst rastlin z rodovnim imenom Hypericum (krčnica). Uvrščamo jo v družino krčničevk (Hypericaceae). Pri nas poznamo okoli 11 vrst krčnic, večina je okrasnih rastlin. Vsi pa dobro poznamo in tudi uporabljamo eno samo – šentjanževko, z njenim vrstnim imenom perforatum, kar pomeni preluknjano. Zakaj se imenuje tako boste ugotovili, če boste njene jajčaste cvetne liste, ki skorajda nimajo peclja, pogledali proti svetlobi. Te prosojne pikice so žleze z eteričnim oljem.

Stara krščanska legenda pravi, da je šentjanževka zrastla iz kapljic krvi sv. Janeza Krstnika, po katerem jo pri nas tudi poimenujemo. Sicer pa je ta ljubka rastlinica svoje latinsko ime dobila po grškem bogu Hiperionu, bogu sonca. Šentjanževka velja za rastlino sonca in prinašalko svetlobe. Ljudje so bili od nekdaj prepričani, da odganja čarovnije in zle duhove, zato so jo radi obešali nad verske ikone. Verjeli so tudi, da seme šentjanževke v čevljih kaže pot iskalcem vodnih izvirov in zakladov. Številni narodi so jo uporabljali v obredih proslavljanja solsticija, zato velja za od eno čarobnih rastlin poletnega solsticija.

Šentjanževka zraste nad 60 cm visoko. Je trajnica, ki pa nima dolge življenjske dobe, zato jo moramo večkrat saditi ali sejati. Njena stebla so delno olesenela, dvoroba in včasih rdečkaste barve. Stebla so razvejana, z nasprotno nameščenimi listi. Ob koncih vejic so socvetja z zlatorumenimi zvezdastimi cvetovi, ki imajo pet zelenih čašnih in pet venčnih listov ter številne prašnike. 

Če zmečkamo cvetove in popke, se iz njih izloči temno rdeča tekočina, katere najbolj poznane in za to odgovorne učinkovine so hipericini. Hipericin zaznamo po temnih pikah na cvetovih, popkih in listnih robovih. Pripravkom iz šentjanževke daje značilno rdečo barvo. Hipericini so tisti, ki v največji meri povzročajo preobčutljivost kože na UVA in UVB žarke, zato se, kadar uživamo ali zunanje uporabljamo šentjanževko, ne smemo izpostavljati soncu!

V rastlini je še veliko drugih blagodejnih in koristnih snovi, kot so flavonoidi, smole, pektinska kislina, fitosterin, eterično olje, koristne čreslovine, grenčine, kar skupaj daje šentjanževki veliko uporabno vrednost. V ljudski medicini je najbolj poznano in uporabljano šentjanževo olje, ki ga pridobimo z maceracijo cvetov. Šentjanževo olje se uporablja za pomirjanje in krepitev kože, nego suhe in razpokane kože, celjenje manjših ranic, pri turih in opeklinah. 

Odlično je tudi za masažo bolečih sklepov in hrbtenice ter poškodovanih mišic. Boleče predele z njim masiramo dvakrat dnevno. Lahko ga uporabimo tudi za mehčanje pooperativnih brazgotin. Ker je to roža, ki kopiči veliko sončne svetlobe, oziroma energije, jo uporabljamo tudi za nego ter ogrevanje mrzlih rok in nog. Prav tako je odlična za nego kože telesa pozimi, saj so ugotovili, da hipericini izboljšajo absorpcijo in delovanje svetlobe na nas. To lahko začutimo vsakič, ko se pozimi namažemo z oljem šentjanževke ali spijemo njen čaj. Tudi šentjanževo olje lahko občasno popijemo. Polovico čajne žličke ga vzamemo, kadar imamo trebušne krče, prebavne motnje ali vnetje črevesja.

Šentjanževka pa je zelo učinkovita tudi kot terapevtsko sredstvo v pripravkih za lajšanje depresije. Depresija sicer sama po sebi ni usodna bolezen, toda obup, ki ga povzroča, lahko ljudi pahne celo v samomor. Za antidepresivni učinek šentjanževke so poleg hipericina odgovorne tudi druge učinkovine, predvsem derivat hiperforin. Hiperforin je zelo neobstojna učinkovina in ga pred razpadom v sami rastlini varujejo flavonoidi. Zato so izvlečki, v katerih so izolirali le hiperforin, šibki. Pomembni za zdravljenje depresij so torej tudi drugi izvlečki iz šentjanževke, ki sinergijsko delujejo med seboj tako, da ena učinkovina podpira drugo. 

Šentjanževka je naravni rastlinski antidepresiv, ki zmanjšuje občutek utrujenosti, izčrpanosti, potrtosti in brezvoljnosti, izboljšuje razpoloženje in spanje, predvsem v zimskih mesecih, ko pomanjkanje sonca in sivina okoli nas, povzroči tesnobna občutja. Antidepresivno delovanje nastopi počasi, po nekaj tednih jemanja pripravkov v obliki čajev ali tinktur. Tudi pri jetrnih in žolčnih težavah jo lahko dodamo čajnim mešanicam. Šentjanževka deluje tudi protimikrobno in protivnetno.

Vendar uporaba šentjanževke ni povsem brez nezaželenih posledic. Poleg preobčutljivosti na svetlobo (fototoksičnost) je potrebna previdnost tudi pri sočasni uporabi drugih zdravil. Njena uporaba se odsvetuje pri jemanju ostalih antidepresivov. Ne jemljemo je, kadar jemljemo tablete za povišanje serotonina (serotoninski sindrom), prav tako se ne uporablja ob jemanju zdravil za epilepsijo in imunosupresivov. V nosečnosti se njeni pripravki odsvetujejo. Ker izničuje, oziroma zmanjšuje njihovo delovanje, je nezdružljiva tudi z vsemi hormonskimi zdravili, vključno s kontracepcijo.

ZANIMIVI RECEPTI ZA UPORABO ŠENTJANŽEVKE

• Recept za negovalno šentjanževo olje:

Kozarec napolnimo s svežimi cvetovi šentjanževke, ki jih prelijemo s hladno stiskanim olivnim oljem. Do roba napolnjen, dobro zaprt kozarec postavimo na sončno mesto. Olje kmalu dobi rubinasto rdečo barvo. Po mesecu dni ga precedimo in hranimo na temnem in hladnem prostoru. Za sprotno uporabo ga prelivamo v manjše stekleničke.

• Recept za čaj s šentjanževko:

1 ali 2 čajni žlički posušene šentjanževke prelijemo z 250 ml vrele vode, pokrijemo in čez 10 minut precedimo. Topel in sveže pripravljen čaj pijemo vsakodnevno zjutraj in zvečer, vsaj šest tednov zapored, še posebno v zimskih mesecih.

• Recept za tinkturo iz šentjanževke:

Za pripravo tinkture potrebujemo 200 g svežih cvetov šentjanževke in 100 g 70 % alkohola. Alkohol prelijemo čez cvetove, zapremo kozarec in ga vsak dan stresemo. Precedimo po najmanj treh tednih. Jemljemo 20–30 kapljic dnevno, 3–4 tedne.

• Recept za čaj za pomirjanje in dobro voljo:

Z 1 litrom vrele vode prelijemo čajno mešanico, ki jo naj sestavljajo: žlica cvetov šentjanževke, žlica melise, žlica bazilike, nekaj koreninic baldrijana, malo majarona in par klinčkov. Po 10 minutah precedimo. Čaj počasi in po požirkih pijemo čez ves dan.